Drnovšek slavnostni govornik ob dnevu Romov

Murska Sobota - Ob današnjem svetovnem dnevu Romov je bil na proslavi v Murski Soboti slavnostni govornik predsednik republike Janez Drnovšek. Med drugim je povedal, da je problemov, povezanih z romsko skupnostjo, sicer še veliko, a po njegovem občutku se njihov položaj iz leta v leto izboljšuje, boljši pa je tudi odnos države. Če se skupaj zavedamo težav in jih rešujemo, so rešljive in tako lahko pridemo v doglednem času do zglednega položaja romske skupnosti v Sloveniji, je med drugim dejal Drnovšek.

"Prišel sem vam povedat, da vas cenim kot državljane in da ste sestavni del naše republike," je predsednik Drnovšek nagovoril udeležence proslave v soboški kinodvorani in dodal, da se o romski problematiki ob svetovnem dnevu pogovarjajo vsako leto, da bi se njihov položaj izboljšal, s tem pa bi se bolje počutili vsi v državi.

V Prekmurju je sobivanje Romov boljše

Situacija je na različnih koncih različna, boljša v Prekmurju kot na Dolenjskem, tu je sobivanje boljše in položaj sorazmerno dober. Da se približamo drug drugemu, je vedno treba iskati rešitve, pri tem pa mora vsak napraviti kakšen korak, biti pozoren do drugega in ga razumeti, prav tako njegovo tradicijo, pravi Drnovšek. "Moj vtis je, da greste v Prekmurju uspešno v tej smeri, pa tudi država namenja Romom iz leta v leto več pozornosti. Novi zakon, ki je v pripravi, pa je dobra osnova za pozitivno pričakovanje," je še povedal slavnostni govornik.

Podelili tudi plaketo romske zveze

Zveza Romov Slovenije, ki letos praznuje 10-letnico, je direktorju vladnega urada za narodnosti Janezu Obrezi za neprecenljiv prispevek pri razvoju romske skupnosti v Sloveniji podelila plaketo romske zveze.

Obreza je ob tem povedal, da so se skupaj trudili pet let in da so se stvari premaknile, novi zakon o Romih pa bo postavil nove temelje in zaveze za vse.

V kulturnem programu so nastopili makedonski orkester in vokalna skupina Darhia , Popo in Robertina ter ansambel Kontrabant.

V Novem mestu okrogla miza

Ob svetovnem dnevu Romov bodo tudi v Novem mestu pripravili spremljajoče prireditve. Društvo za razvijanje prostovoljnega dela pripravlja okroglo mizo z naslovom Romi - med pozitivno in negativno diskriminacijo, v okviru katere bodo predstavili tudi novo izdano knjižico Romi - med medijsko in dejansko podobo, popoldne pa pripravljajo prireditev ob svetovnem dnevu Romov.

Romske skupnosti na obrobju družbe

“Zakaj pri nas žive Cigani in ne Romi?« so se v petek spraševali na okrogli mizi, ki jo je organiziral oddelek filozofske fakultete za etnologijo in kulturno antropologijo. Po predstavitvi zbornika člankov o romski problematiki se je razvila vsebinsko bogata razprava o kolektivnih konstruktih, ki romsko skupnost spremljajo že več let – stereotipi o črni polti, vsiljeno poenotenje vseh romskih narodnosti z nazivom Romi, zatajitev Sintov in predsodki o nagnjenosti h kriminalnim dejanjem.

“Slovenska zakonodaja nas priznava za manjšino, toda le na papirju,« je povedal makedonski Rom Sadik Kemalj , ki se je uspešno asimiliral v slovensko družbo. “ Nikoli nisem ničesar ukradel, niti ne znam krasti, sem pa dober trgovec,” je nadaljeval. Govoril je še o diskriminaciji v romski skupnosti in o slabostih sodelovanja z uradom za narodnosti. Tajnik Združenja Sintov Slovenije Milan Koščak je vprašal: “Ali urad za narodnosti skrbi le za priznane narodne manjšine ali za vse?” Koščak se je zaman oziral po predavalnici po predstavnikih oblasti. V klopeh so sedeli le etnologi, predstavniki Romov in Sintov in peščica novinarjev. " Država nas ne priznava. Slovenci so nas poteptali," je ugotavljal.

Predsednik združenja Sintov Rudolf Seger je povedal, da od zakona o romski skupnosti pričakuje predvsem upoštevanje raznovrstnosti romskega prebivalstva in priznan obstoj Sintov. Ne strinja pa se s stališčem zavoda za šolstvo, da se Romi ne bi smeli asimilirati v neromsko kulturo. Božidar Jezernik, etnolog in urednik zbornika Zakaj pri nas žive Cigani in ne Romi?, pričakuje, da bo zakon o romski skupnosti uredil pravni položaj romskih skupnosti tako, da ne bo dajal prednosti eni romski skupnosti na račun drugih. Samo pozitivna diskriminacija bo Romom omogočila, da se integrirajo v življenje večine, je menil.