Tiskane izdaje
Ljubljana - Predsednik republike Janez Drnovšek je danes državnemu zboru predlagal, naj za novega ustavnega sodnika izvoli rednega profesorja na ljubljanski Pravni fakulteti dr. Franca Grada, so sporočili iz urada predsednika republike.
Na poziv predsednika republike, ki ga je objavil 29. novembra lani, za eno mesto ustavnega sodnika so se prijavili trije kandidati, in sicer vodja zakonodajno-pravne službe v državnem zboru Miroslav Mozetič, višji predavatelj na Fakulteti za management Koper Borut Stražišar in vrhovni sodnik na vrhovnem sodišču Jan Zobec.
Vendar pa se je Drnovšek odločil, da bo državnemu zboru predlagal drugega kandidata, kar mu zakon o ustavnem sodišču dopušča.
Kot je predsednik zapisal v obrazložitvi predloga, Dr. Grad ni samo vrhunski pravni strokovnjak na civilnem področju, temveč tudi strokovnjak za druga pravna vprašanja.
“Znanja in izkušnje, ki jih je dr. Grad pridobil z dosedanjim delom na različnih področjih, njegova širina razgledanosti in njegov občutek za pravičnost,” pa so po Drnovškovem prepričanju lastnosti, “ki ga kvalificirajo kot pravnega strokovnjaka in človeka, primernega za tako zahtevno in odgovorno funkcijo, kot je ustavni sodnik”.
“Poleg visoke strokovnosti, kandidata odlikujejo tudi zavzemanje za pravno kulturo in pravno državo, njegova nepristranskost, načelnost ter osebna pokončnost v vsakdanjem življenju,” je še zapisal Drnovšek.
Grad, rojen leta 1948 v Ljubljani, je od leta 1984 zaposlen na Pravni fakulteti, kjer je od leta 1996 redni profesor za ustavno pravo. Od leta 1991 do 2006 je bil predstojnik katedre za ustavno pravo, sedaj pa je predstojnik Centra za ustavno pravo na Inštitutu za primerjalno pravo. Na Pravni fakulteti poleg ustavnega prava predava še primerjalno ustavno pravo, volilno in parlamentarno pravo, evropsko ustavno pravo ter lokalno samoupravo.
Stranke bodo o kandidatu Gradu odločale prihodnji teden
V največji parlamentarni stranki SDS se še niso opredelili do Drnovškovega predloga. Vodja poslanske skupine Jože Tanko je namreč dejal, da jim je predstavnica kabineta predsednika države posedovala predlog šele včeraj.
Predsednik LDS Jelko Kacin Grada zelo ceni ter dodaja, da je priznan in uveljavljen pravni strokovnjak. Vodja poslanske skupine SD Miran Potrč je tudi zadovoljen z predlogom in bo svojim poslancem predlagal, da Grada podprejo.
Jožefa Horvat (NSi) je dejal, da je Franc Grad izjemno poznano ime v pravni stroki Slovenije; sicer pa v stranki še niso zavzeli stališča do predloga. Jakob Presečnik (SLS) je poudaril, da predsednik države ni omejen pri izbiri kandidata za ustavnega sodnika, tako da lahko predlaga kogar hoče.
V Desusu se še niso sestali, tako da predloga zaenkrat ne morejo komentirati.
Vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič Plemeniti pa je izjavil, da jo to spet ena izmed “predsednikovih eskapad”, ko misli, da je dobro samo tisto kar predlaga on.
Sicer pa bodo v poslanskih skupinah o kandidatu za ustavnega sodnika Francu Gradu odločale prihodnji teden.
Ustavnega sodnika državni zbor imenuje s tajnim glasovanjem
Poslanke in poslanci bodo o Drnovškovem predlogu predvidoma odločali že na januarski seji, ki se bo pričela 29. januarja. Seja mandatno-volilne komisije, na kateri se bodo poslanci predvidoma opredelili do kandidata, pa je sklicana za 24. januar. Ustavnega sodnika sicer državni zbor imenuje s tajnim glasovanjem, za njegovo izvolitev pa je potrebna večina glasov vseh poslancev. Ustavni sodniki so izvoljeni za dobo devetih let in ne morejo biti ponovno voljeni.
Devetletni mandat ustavne sodnice se sicer 31. marca prihodnje leto izteče ustavni sodnici Dragici Wedam Lukič, ki ga je nastopila 1. aprila 1998. Se pa bo v letošnjem letu mandat iztekel tudi ustavnim sodnikom Janezu Čebulju, Mirjam Škrk, Milojki Modrijan, Zvonku Fišerju in Alojzu Janku.
Ustavni sodniki so sedaj še Ciril Ribičič, ki je bil izvoljen 19. decembra 2000, Jože Tratnik, ki je funkcijo nastopil 25. maja 2002, ter Marija Krisper Kramberger, ki je funkcijo ustavne sodnice nastopila 25. maja 2002.
Pristojnosti ustavnega sodišča so med drugim odločanje o skladnosti zakonov in predpisov z ustavo, odločanje o ustavnih pritožbah zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, o sporih o pristojnosti med državnim zborom, predsednikom republike in vlado, o protiustavnem delovanju političnih strank ter o ustavnih obtožbah zoper predsednika republike, predsednika vlade in ministre.
