Drobnič ni glasoval

Poslanci koalicije niso uspeli zbrati potrebne absolutne večine za sprejem sklepa, da naj DZ zavrne veto državnega sveta na novelo azbestnega zakona.

Objavljeno
15. december 2006 14.54
Pozor azbest
Ljubljana - Poslanci koalicije na današnji seji odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide niso uspeli zbrati potrebne absolutne večine za sprejem sklepa, da naj DZ zavrne veto državnega sveta na novelo azbestnega zakona. Sklep bi bil sprejet, če bi zanj glasovalo vseh devet poslancev koalicije, toda Bojana Starmana (SDS) ni bilo na seji, Janez Drobnič (NSi) pa ni glasoval. Vsi štirje opozicijski poslanci so na seji, na kateri so se ponovile argumentacije o azbestni problematiki, podprli veto.

Glede na napovedi iz današnje razprave in glede na dosedanja stališča NSi ima koalicija tudi brez glasu razrešenega ministra za delo Drobniča še vedno 48 poslanskih glasov, torej dva več od minimalne absolutne večine oziroma dovolj, da DZ na plenarni seji v torek veto zavrne in ob ponovnem glasovanju novelo zakona sprejme.

Drobnič zagovarjal azbestni zakon

S predloženim zakonom se je država na primeren in ustrezen način odzvala na stisko azbestnih bolnikov in jim zagotovila večji obseg pravic, kot to velja za druge bolnike, ki so tudi zboleli za rakom, zaradi škodljivih vplivov okolja, je ob predstavitvi predloga zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom dejal minister za delo Janez Drobnič februarja letos. Poudaril je, da je to, kar so pripravili za azbestne bolnike v tem zakonu, optimalno.

Jan: Zakon bi služil kot pretveza

Državni svetnik Zoltan Jan je v obrazložitvi veta dejal, da je bil prvotni predlog novele zakona o odpravljanju dela z azbestom, ki so ga vložili koalicijski poslanci s prvopodpisanim Francem Žnidaršičem (DeSUS), z amandmaji spremenjen tako, da "se komajda prepozna". Tako novela rešuje le majhen delček problematike, z njenim sprejetjem pa bi se poslanci po besedah Jana sprenevedali, da so rešili perečo problematiko. "Zakon bi služil kot pretveza, da je stvar rešena in da imamo mirno vest."

DeSUS bo glasoval za zavrnitev veta

Franc Žnidaršič je priznal, da je bila novela "okleščena" rešitev, ki so opredeljevale pravice širšega kroga azbestnih bolnikov, ne le tistih, ki so zboleli za mezoteliomom, najtežjo obliko bolezni. Vendarle pa bodo v DeSUS glasovali za zavrnitev veta, ker bodo lahko najtežji azbestni bolniki že s 1. januarjem uveljavili odškodnine.

Poleg tega je z novelo po besedah Žnidaršiča uveljavljen precedens. Prvič je namreč uveljavljena rešitev, po kateri bodo lahko pravico do odškodnine uveljavljali tudi tisti, ki niso bili zaposleni v podjetjih, v katerih so bili izpostavljeni škodljivim vplivom. Žnidaršič še meni, da bi lahko sprejem novele spodbudil okoljsko ministrstvo k pripravi sistemskega zakona na področju škodljivih vplivov okolja na ljudi.

Cotmanova: Novela predstavlja primerno pravno podlago za reševanje problematike

Državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve in kandidatka za ministrico za delo Marjeta Cotman je v imenu vlade dejala, da ne sprejemajo argumentov državnega sveta, ki so bili že večkrat zavrnjeni na matičnem parlamentarnem odboru in v državnem zboru. Vlada meni, da novela predstavlja primerno pravno podlago za reševanje problematike, je dejala.

Bevk: Tega problema ne smemo pomesti pod preprogo

Samo Bevk (SD) je dejal, da bi novelo podprli, če bi osnovni tekst novele ostal neokrnjen oziroma če bi bili kasneje upoštevani vsaj nekateri opozicijski amandmaji. Tako pa bodo veto podprli, saj so že osnovnemu zakonu pa tudi noveli poleg opozicije nasprotovali tudi socialni partnerji in azbestni bolniki. "Tega problema ne smemo pomesti pod preprogo," je dejal Bevk in opozoril na v četrtek poslano pobudo predsedniku odbora Stanislavu Brenčiču (SLS), po kateri bi po novem letu na izredni seji odbora znova razpravljali o azbestni problematiki.

Skupaj z Ljubom Germičem (LDS) predlagata, da bi na odboru mnenja soočili tudi predstavniki obolelih, ministrstev in različnih strok, predvsem medicinske, ter med drugim sprejeli sklep, da vlada do 1. julija pripravi nov zakon s celovitimi rešitvami. Brenčič je odgovoril, da je za sklic izredne seje potrebna podporo tretjine članov odbora.

Brenčič: Novela je v nasprotju s konceptom osnovnega zakona

Stanislav Brenčič je dejal, da bo SLS glasovala za zavrnitev veta, čeprav menijo, da je novela v nasprotju s konceptom osnovnega zakona, ki ga je pripravila vlada. Dejal je, da je bolje sprejeti sistemski zakon glede škodljivih vplivom na okolje. Podobna je bila tudi argumentacija Janeza Drobniča, ki je poudaril, da je osnovni zakon sledil načelu, da ureja odškodnine za poklicne bolezni. Tako pa je z izjemo v noveli, ki ureja tudi pravice določene kategorije okoliških prebivalcev, ruši temeljni koncept zakona.

Germič je opozarjal na "okleščenost" novele in opozoril, da je vlada sprva nasprotovala tudi rešitvi, ki je na koncu ostala v noveli. Vlada nasprotuje celovitim rešitvam, poslanci pa korak za korakom poskušajo uveljavljati boljše rešitve, je dejal. Novela sicer prinaša določene pravice, toda rešitve so pomanjkljive, še meni Germič.
Koalicijski poslanci so bili začudeni, da opozicija zavrača novelo, ki bo omogočila takojšnjo uveljavitev pravic najtežjih azbestnih bolnikov.

Veršnik: Novela predstavlja korak naprej

Rudi Veršnik (SDS) je dejal, da bo v primeru uspešnega veta pravice bolnikov zmanjšane. "Moramo se zavedati, kaj bomo povzročili, če bomo zakon zavrnili ," je opozoril in dejal, da je novela "korak naprej".

Štebe: Razprave opozicije so neargumentirane

Tomaž Štebe (SDS) je ocenil, da so razprave opozicije neargumentirane, nekonsistentne, nekonstruktivne in neracionalne. " Glasujete proti dodatni pravici," je dejal opozicijskim kolegom.
Po njegovih besedah bi lahko širjenje pravic odprlo prostor za uveljavljanje pravic bolnikov na drugih področjih, kar bi lahko imelo nepredvidljive finančne in pravne posledice. Dodal je, da bi morali v opoziciji novelo podpreti in predlagati nove rešitve, ki bodo strokovno podprte in pravno utemeljene. Germič mu je odgovoril, da je opozicija to že storila z vložitvijo številnih amandmajev v dosedanjih zakonodajnih postopkih.