Druga republika kot politično geslo

Nekaj je Janezu Janši in njegovi stranki treba priznati: veliko spretnost pri vzbujanju pozornosti v javnosti. Kongres SDS minulo soboto bi bil lahko samo še en strankarski dogodek, kakršnih je bilo že mnogo, pa so minili skoraj neopaženo. A v soboto je Janša lansiral idejo o drugi republiki in čez noč je to postala osrednja tema slovenskega političnega prizorišča.

Mediji so bili minuli teden polni analiz in odmevov na to temo. Oglasili so se politiki tako rekoč iz vseh strank, strokovnjaki za ustavna in pravna vprašanja so pojasnjevali in razčlenjevali, kaj bi utegnilo to pomeniti in kaj bi utegnilo prinesti. Skratka, javnost se je ves teden ukvarjala z idejo, sproženo na kongresu SDS prejšnji teden. Prav neverjeten uspeh v prizadevanjih za javno pozornost. Čeprav je v teh pomladanskih dneh kar nekaj strank pripravilo svoje kongrese, se s SDS ne more primerjati nobena. Po porazu na lanskih volitvah so pripravili novo strategijo in jo strnili v udarno geslo: druga republika.

Da, druga republika ni nič drugega kot politično geslo. Ideja ne prinaša kakih bistvenih novosti. O spremembah ustave se javno razpravlja že tako rekoč, odkar je bila sprejeta, v minulih letih pa je bilo sprejetih tudi že kar nekaj ustavnih dopolnil. Nekaj predlogov, ki so zajeti v desetih vsebinskih dopolnitvah slovenske ustave, je že tako rekoč stalnica v dosedanjih razpravah o ustavnih spremembah; denimo preoblikovanje državnega sveta, drugačen postopek oblikovanja vlade, ureditev predčasnih volitev. Spet drugi predlogi so stalnica v političnih prizadevanjih stranke SDS; tradicionalno je njeno nezadovoljstvo s slovenskim sodstvom in mediji, prav tako pa njene zahteve po reformiranju, demokratizaciji, pluralizaciji ali kakšni drugi -izaciji teh področij. Med predlogi so tudi taki, ki so jih za svoje cilje že v predvolilnem času opredelile zdaj vladajoče stranke; kot je obvezna srednja šola.

Predsednik SDS Janez Janša torej s predstavitvijo predloga ustavnih sprememb, »ki naj bi simbolično pomenile prehod v drugo republiko«, ni oblikoval kake radikalno nove vizije, ampak je ideje, ki so že v obtoku, spretno zapakiral v novo celoto in ji dal prepoznavno ime, s katerim se bo stranka podala v nove politične boje. Pa celo to ime, druga republika, ni izviren donesek, saj se je izkazalo, da je že pred desetimi leti z njim operiral takratni opozicijski poslanec Borut Pahor.

Ponudba druge republike, ki jo je v svojem govoru na kongresu stranke predstavil predsednik SDS, je ena tistih političnih potez, pri katerih ni v ospredju njihova vsebina, ampak sama pojavnost. Ne gre v prvi vrsti za to, kaj SDS kot največja opozicijska stranka ponuja, ampak predvsem, da ima kaj ponuditi. Da razmišlja o alternativah sedanjemu vodenju države in pri tem ne ostaja samo pri kritiki tega, kar počne oblast, ampak ponuja tudi svoje odgovore na izzive današnjega časa. Tako se bodo strankini politiki v prihodnje gotovo še velikokrat sklicevali na drugo republiko, čeprav v najrazličnejših kontekstih in čeprav ne bo čisto jasno, kam s tem merijo. Druga republika je postavljena kot mesto razlikovanja med vladno in opozicijsko stranjo in kot točka, s katere opozicija tolče po oblasti. Nanjo se je mogoče vedno sklicevati, kadar je treba utemeljevati neuspešnost vladajoče garniture. V tem smislu ponudbo ohlapno definiranih desetih ustavnih sprememb lahko razumemo kot vnaprej programirano izgubo. Za ustavne spremembe je potrebna dvetretjinska podpora v parlamentu, ki je pobudniki nikakor ne morejo zagotoviti. A ravno to jo dela močno, ta njena nezmožnost, da bi bila večinsko sprejeta. Bolj ko jo nasprotna stran zavrača in celo demonizira, bolj je za njene pobudnike to dokaz, da imajo prav. Vladajoča stran te pobude kot zaokrožene celote seveda ne more sprejeti, saj bi se s tem odrekla vsaj nekaterim svojim načelom in predvolilnim obljubam. Še pred enim letom bi takšno pobudo po vsej verjetnosti zavrnila tudi takratna vlada. Ampak ta nesprejemljivost za parlamentarno večino je že vračunana v pobudo druge republike.

Zdaj jo Janez Janša predstavlja kot odgovor na težave, s katerimi se ubada Slovenija ob svetovni krizi, kot prilagajanje države izzivom te krize. Glede na to, da med desetimi predlogi ustavnih sprememb ni nobenega, ki bi se neposredno nanašal na gospodarska in finančna vprašanja, ni čisto jasno, v čem bi bila druga republika lahko tovrsten odgovor. A kot rečeno, tako dobesedno tega ne kaže jemati. Ideja o drugi republiki je predvsem odziv na to, da ima vlada težave z reagiranjem na krizo in da javnost teh njenih težav ne sprejema z naklonjenostjo. V tem bi lahko bila priložnost za opozicijo. To priložnost Janša očitno prepoznava; ne s samo vsebino ustavnih sprememb, ampak z njihovo predstavitvijo in pojasnili o njihovi uvedbi, v katerih najbolj izstopa njegovo sklicevanje na podporo ljudstva kot nasprotje odrečene podpore vladnih strank. Kar je v SDS še bilo dovzetnosti za vsaj nekakšno obliko sodelovanja z vladajočimi strankami, je zdaj ni več. SDS se je od njih povsem distancirala in postavila na svoj breg. Sebe razume predvsem kot tisto, kar vladajoče stranke niso; kot nujnost sprememb, ki jih nasprotna stran ni sposobna zagotoviti. Druga republika je njena utemeljitev.

O drugih (pa tudi tretjih, četrtih ...) republikah govorijo ponavadi v državah, kjer so zgodovinski pretresi privedli do spremembe državne ureditve, ta pa se je kasneje spet vrnila v obliko republike. Tako se denimo za drugo republiko opredeljuje današnja Avstrija. Za prvo republiko štejejo državo, nastalo po prvi svetovni vojni, ki pa je bila nekaj let pred drugo svetovno vojno ukinjena in priključena Nemčiji, druga republika pa je samostojna država na tem ozemlju, ki je bila oblikovana po vojni. Oznaka druga, tretja ... republika torej kaže na diskontinuiteto državne ureditve. Med eno in drugo republiko je navadno krajše ali daljše obdobje drugačne, običajno nedemokratične, celo avtoritarne ureditve.

Strah pred drugo republiko Slovenijo je zato odveč. Bati se je tistega, kar bo nastopilo vmes, ko bo prva republika ukinjena in preden se bo začela druga.

Iz tiskane izdaje Sobotne priloge