Drugi krog visokošolskih prijav

Ljubljana – Čez dva tedna bo končan tudi izbirni postopek za kandidate, ki so se na visokošolske zavode prijavili v zadnji tretjini avgusta, ko je potekal drugi prijavni rok. Prijave so že nekaj dni na ogled na spletu, toda posamezni kandidati bodo o svoji vpisni usodi obveščeni do 25. septembra.

Šele do tedaj bodo namreč lahko izpeljali izbirni postopek – precejšen delež kandidatov se je tudi v drugem roku s prvo prijavo odločilo za študije z omejitvijo vpisa. Sicer pa je v omenjenem roku za skupno 11.301 razpisanih mest prispelo 7184 prijav.

Iz tega bi lahko sklepali, da je za tretji rok prijav – ta bo potekal med prvim in petim oktobrom, prvega oktobra bodo posamezni visokošolski zavodi objavili še prosta mesta – ostalo še nekaj več kot 4100 mest, vendar ta izračun ni tako preprost, kot se zdi. Po eni strani se za tretji rok institucije same odločajo, koliko nezasedenih mest bodo razpisale. Na marsikaterem programu število razpoložljivih mest zmanjšajo, zlasti če si ne obetajo dovolj dobrih kandidatov.

Po drugi strani pa bo morda skupno ostalo še precej več mest. Če na primer veliko tistih, ki se zaman potegujejo za vpis na programe z omejitvijo vpisa – v drugem roku je več kot sto programov, ki morajo omejiti vpis, nekateri tudi zelo drastično –, ni navedlo kakšne uresničljive vpisne želje.

To bo znano šele po objavi izbranih kandidatov. Tako kot v prvem krogu bodo tudi v drugem kandidate na študijih z omejenim vpisom izbrali glede na seštevke točk, doseženih v skladu z vpisnimi pogoji. Glede tega sem podpisana nekaterim našim bralcem že skoraj mesec dni dolžna dodatno pojasnilo.

Točke očitno ne kažejo najboljših študentov

Ko sem namreč v Delu pisala o prejšnjem krogu prijav (Članek Še več kot deset tisoč vpisnih mest je bil objavljen 18. avgusta), sem navedla, kateri študijski programi so dobili najboljše študente oziroma tiste z največ zbranimi točkami. Med univerzitetnimi in enovitimi magistrskimi programi sem omenila študij farmacije na fakulteti za farmacijo na Univerzi v Ljubljani (UL), kjer je bilo treba zbrati najmanj 92,5 točke, dve točki več kot za študij medicine na medicinski fakulteti UL.

To sicer drži, a ena od naših bralk me je upravičeno opozorila, da so ti podatki zavajajoči, ker manjka pojasnilo, kaj tvori omenjene točke. Na večini fakultet je uspeh na maturi vreden 60 odstotkov vpisnih točk, uspeh v 3. in 4. letniku pa 40 odstotkov točk. Na medicini prinaša matura le 35 odstotkov točk, uspeh v zaključnih letnikih 20 odstotkov, po 15 odstotkov pa ocene iz matematike, tujega jezika ter biologije ali kemije. Zato se je nekaterim kandidatom zgodilo, da se niso mogli vpisati na medicino, lahko pa bi se na farmacijo.

Zakaj takšna razlika pri izračunu? Vsaka fakulteta ima pravico, da sama presodi, katera znanja kandidatov so zanjo najpomembnejša. Verjetno bo z leti tovrstnih razlik še več.