Drugi tir: omilitveni ukrepi za dolino Glinščice

Hrpelje - Kozina – Potem ko je Agencija RS za okolje izdala delno okoljevarstveno soglasje za drugi tir, je postalo jasno, da je na poti do popolnega soglasja še dogovor med državo in občino Hrpelje - Kozina glede izravnalnih ukrepov.

Država je občini predlagala spremembo odloka, s katerim je občina leta 1992 razglasila območje Beke in soteske Glinščica za krajinski park. Na območju parka je prepovedana gradnja, prav čez to dolino pa bi morala država zgraditi viadukt čez dolino Glinščice. Zato bi morali v občinskem svetu sprejeti spremembo odloka, s katero bi ta del parka izvzeli iz omejitvenih ukrepov. Hkrati je država zaradi krnitve narave predvidela izravnalne ukrepe. Ti predvidevajo ureditev informacijskega centra, ureditev označevalnih pešpoti ter predstavitev in publiciranje krajinskega parka. Če občina odloka ne bi hotela spremeniti, lahko sotesko Glinščice po svoji meri zavaruje država s posebnim aktom in pri tem dopusti izjemo za gradnjo in vzdrževanje viadukta s progo. V državni adiminsitraciji niso naklonjeni takemu reševanju problemov, temveč želijo z lokalno skupnostjo doseči sporazum.

»Poleg izravnalnih ukrepov nameravamo doseči kaj več. V občini pričakujemo še dva pločnika in zavijalni pas na cesti za Klanec. Poleg tega ne razumemo, zakaj občini na drugem koncu [kjer je sicer območje Natura 2000] ne dovolijo gradnje centra varne vožnje na površini 25 hektarov,« je včeraj dejal hrpeljski župan Zvonko Benčič Midre. Poudaril je, da se občani zavedajo izrednega pomena drugega tira za razvoj države, a bi morale tudi državne službe pokazati vsaj nekaj razumevanja za razvoj občine. Povedal je še, da so jim center varne vožnje na Matarskem in Petrinjskem krasu zavrnili zaradi občutljivega kraškega območja, nihče pa ni upošteval pridobitev, ki bi jih imeli ob takem centru za učenje varne vožnje. Opozoril je tudi, da so s potekom proge drugega tira nezadovoljni v sosednji Italiji, kjer jih skrbi vpliv vlaka na vodne vire in na hrup. V delnem okoljevarstvenem soglasju so predvideni številni tehnični ukrepi, ki preprečujejo negativne vplive na okolje. Tako bodo predori grajeni v neprepustni izvedbi, voda se bo zbirala v kanalih za odpadne vode, ki bodo vodeni v zadrževalne in čistilne bazene. Ob izpostavljenih delih proge bodo postavljene protihrupne ograje, tiri bodo zvarjeni skupaj, vozil bo le vlak na električni pogon, zato hrup na italijanski strani ne bo presegal zakonsko predpisanih mejnih vrednosti (ponoči do 42 decibelov), zatrjuje okoljevarstveno soglasje.

Čeprav bi ministrstvo za infrastrukturo kmalu lahko izdalo gradbeno dovoljenje za drugi tir, saj je treba pridobiti le še vodno soglasje, pa nam na ministrstvu še niso natančneje povedali, kdaj bo izdano. Minister Samo Omerzel ga je še pred meseci napovedal za prvo letošnje četrtletje. Verjetno pa bo treba prej počakati na recenzijo, ki bo natančneje ovrednotila projekt. Za STA pa so si na Omerzelovem ministrstvu upali napovedati, da bo drugi tir zgrajen do sredine leta 2021. To pomeni, da bo železnica prav kmalu (že leta 2018) postala resno ozko grlo za Luko Koper.

Iz Luke so sporočili, da so v prvem bazenu s prvimi poglobitvenimi deli dosegli globino 13 metrov. To omogoča, da ena lahko sama ladja pripelje 1800 kontejnerjev več. To je včeraj dokazala tudi ladja Lamartine francoskega ladjarja CMA CGM, ki je ob prihodu na sever Jadrana najprej zaplula v koprsko in šele nato v tržaško pristanišče. Doslej je bilo obratno.