Tiskane izdaje
Izola – Medtem ko mora večina prebivalcev in gostov slovenske Istre od danes tudi uradno začeti varčevati pri porabi pitne vode, jo v Splošni bolnišnici Izola načrtno izlivajo v kanalizacijo. Pravijo, da se tako uspešno bojujejo proti legionelozi. Pred štirimi leti so trije bolniki umrli tudi zaradi okužbe z legionelo.
Izkušnja, ki so jo imeli z okužbo s to nevarno bakterijo (Legionella pneumophila), je bila tako huda, da so v naslednjih letih namenili veliko pozornosti preprečevanju legionarske bolezni.
Komisija za obvladovanje bolnišničnih okužb je po priporočilih, ki so jih dobili z Inštituta za varovanje zdravja, pripravila seznam ukrepov, s katerimi so se začeli braniti pred okužbami. Med drugim so se lotili dodatnega kloriranja vode, filtriranja, obsevanja z ultravijoličnimi žarki, vzdrževanja zahtevanih temperatur v ceveh in tudi spiranja vseh vodovodnih pip v bolnišnici, nam je povedal Borut Gregorič, sanitarni inženir, ki je v bolnišnici odgovoren tudi za tehnično izvedbo preventivnih ukrepov.
V času napovedanih redukcij vode in zahtevanih varčevalnih ukrepov pa se je zaposlenim ukrep, po katerem iztočijo več tisoč kubičnih metrov vode na leto, zazdel nesprejemljiv. Borut Gregorič nam je povedal, da imajo v bolnišnici popisanih 960 vodovodnih pip, od katerih morajo vsako enkrat na teden odpreti tako, da iz nje teče pet minut mrzla in pet minut vroča voda.
Ukrep izvaja na vsakem oddelku določena skupina zaposlenih. V bolnišnici nimajo natančnega podatka, koliko vode tako steče v prazno.
Direktor Jani Dernič je povedal le, da so imeli lani (tudi na ta račun) 30.000 evrov višji račun za vodo. Mi smo ocenili, da v desetih minutah steče skozi eno pipo približno 50 litrov vode, kar pomeni iz vseh pip približno 2500 kubičnih metrov vode na leto.
»Ker od uvedbe ukrepov leta 2009 nismo imeli več pojavov legionarske pljučnice, sklepamo, da je ukrep učinkovit in je ta strošek pravzaprav majhen,« je menil Borut Gregorič. »Umestno pa se je vprašati, ali ga ne bi mogli izvajati samo pri delu pip in poskrbeti za drugačen sistem preprečevanja navzočnosti bakterij,« pravi Gregorič.
Dr. Gorazd Pretnar iz Zavoda za zdravstveno varstvo Koper je pojasnil, da spiranje pip ni najbolj zanesljivo uničevanje bakterij.
»Mnenje, da so bakterije v slepih rokavih vodovodnih napeljav, je zgolj mit. Druga žarišča so nevarnejša. Če bi nas vprašali, bi jim lahko svetovali, kako bi se lahko učinkoviteje bojevali proti nevarnim bakterijam, ne da bi trošili toliko vode,« je povedal Pretnar.
Jani Dernič pa je dejal, da res obstaja drug učinkovit sistem uničevanja bakterij (z elektrolizo), vendar bi morali zanj odšteti 170.000 evrov, to pa si bolnišnica zdaj težko privošči.
