Tiskane izdaje
Na Slovenskih železnicah (SŽ) so sicer obljubili, da bodo do srede meseca poplačali vso škodo, a je bila prav to kaplja čez rob potrpljenja domačinov.
Škodo je do zdaj prijavilo 40 posameznikov in štiri agrarne skupnosti, na Policijski upravi Koper pa so krajane pozvali, naj škodo prijavijo tudi njim, kar kaže, da kazenski pregon očitno načrtujejo tudi na policiji. Požar je divjal na površini 459 hektarov, uničil je 196 hektarov gozda. Pri gašenju je sodelovalo več kot 1125 gasilcev s 331 vozili, trije helikopterji ter eno letalo in le požrtvovalnosti gasilcev se domačini lahko zahvalijo, da so zublje ustavili pred Črnotiči in pred Podpečjo. Nekaj tednov po velikem požaru je spet gorelo, saj iskre letijo s koles vagonov vsak dan.
Direktor Infrastrukture na SŽ Matjaž Kranjc je na sestanku konec avgusta domačinom obljubil skoraj vse, da se požari ne bodo več zgodili. Čeprav je zadnji veliki požar tu divjal pred petimi leti in si narava še ni opomogla. Tako naj bi med Kozino in Prešnico namestili detektor vročih osi, ki bi, še preden bi vlak prispel do Kraškega roba, zaznal in opozoril na pokvarjene zavore na vlaku. V kratkem je napovedal tudi postavitev šestih kilometrov novih protipožarnih zidov, a mu krajani niso verjeli, saj so do zdaj v 49 letih zgradili natanko kilometer protipožarnih zidov. Krajani so zahtevali tudi, da morajo vlakovne kompozicije skrajšati za polovico, da omejijo hitrost na 50 kilometrov na uro in naj ne načrtujejo samo enega drugega tira, ampak naj po novi progi speljejo dvotirno progo in sedanji 49 let stari tir ukinejo.
Ogroženi vodni viri
Joerg Prestor z oddelka za podzemne vode in hidrogeologijo na Geološkem zavodu Slovenije je na zboru krajanov poudaril, da proga med Podgorjem in Rakitovcem poteka čez ožje vodovarstveno območje nad zajetji vodnega vira Rižane, med Črnim Kalom in Rižano pa tudi po najožjem vodovarstvenem območju, saj prečka dolino Rižane neposredno nad zajetji za oskrbo slovenske Istre. »Iz raziskav vemo, da je to območje zelo občutljivo. Podzemna voda se v kraških kanalih pretaka zelo hitro in lahko prej kot v 12 urah priteče do izvira,« je opozoril Prestor. »Po sedanji uredbi in zaščitnih ukrepih železniške proge v najožjem vodovarstvenem območju sploh ne bi smeli graditi. Dovoljeni so le ukrepi sanacije, ki pa mora biti izvedena v tesnilni plasti, vsa odpadna voda pa mora biti speljana z vodovarstvenega območja,« je ugotovil Prestor. V ožjem vodovarstvenem območju pa je gradnja železniške proge dovoljena le izjemoma, ob upoštevanju vseh predpisanih varstvenih ukrepov. Na objektih prometne infrastrukture je prepovedana tudi uporaba fitofarmacevtskih sredstev, zato krajane zanima, kako SŽ uničuje rastje ob tej progi. Prestor pravi, da je bila zato med številnimi različicami pri projektiranju drugega tira na koncu izbrana tista, ki se kar najbolj izogne vodovarstvenemu območju in poteka le po njegovem skrajnem zahodnem robu.
Nevarne snovi na drugi tir
»Drugi tir je projektiran tako, da onesnaženja Rižane zaradi vlakov ne more biti. Obstaja le tveganje, da se to zgodi med gradnjo, zaradi česar so v projektu predvideni natančni zaščitni ukrepi ... Zato bi bila preusmeritev železniškega prometa nevarnih snovi na drugi tir z vidika zaščite vodnega vira najprimernejša izvedljiva rešitev,« pravijo strokovnjaki Geološkega zavoda Slovenije.
Janko Sever pravi, da je presenečen, da se predstavniki štirih občin in države tako brezbrižno vedejo do nevarnosti, ki grozi pri pretovoru nevarnih snovi iz Kopra. Prepričan je, da bo njihova peticija imela veliko širši pomen, ki presega interese lokalne skupnosti. »A tudi teh ni mogoče zanemariti. Ob progi živi 2500 do 3000 prebivalcev, ki imajo zaradi tega precej slabše življenjske razmere. Poleg tega prav železnica najbolj ovira razvoj in turistični razcvet doline Rižane in Kraškega roba. Tu je skrit naravni in kulturni biser, v ospredju pa je ves čas le računica logistične strategije,« poudarja predsednik sveta KS Črni Kal.
