Tiskane izdaje
Maribor – Podjetje Ribe Maribor, znano zaradi ribogojnice v Perniškem jezeru, kjer je poleti 2013 med sušo poginilo najmanj 15 ton rib, od države in Darsa terja 100.000 evrov. Toži ju zaradi izpada dohodka, ker med gradnjo pomurske avtoceste ni moglo loviti rib.
S poravnavo doslej ni bilo ničesar, še dodatno se je primer zapletel z izračunom finančnega izvedenca Draga Dubrovskega, ki je škodo ocenil na 13.370 evrov. Pojasnil je, da izračun temelji na podatkih o poslovanju in stroških podjetja Ribe. »Druge možnosti ni,« pravi Dubrovski.
Ribe Maribor imajo skupno računovodstvo in ga ne vodijo posebej za ribogojnico, zato je morebitni dobiček, ki bi ga ustvarile s prodajo rib med gradnjo avtoceste, izračunal na podlagi prihodkov in stroškov na ravni celotnega podjetja. A direktor Rib Maribor Dušan Rapoc in njegov odvetnik Simon Brence temu oporekata. V obdobju, ki ga je pregledal Dubrovski, so prihodki celotne družbe upadli, proizvodnja rib v ribogojnici pa je ostala na približno isti ravni, približno 40 ton na leto.
Ne prizna izračunov
Brence zato vztraja, da sodišče imenuje novega izvedenca finančne stroke, ker da je Dubrovski napačno izračunal dobiček Ribe Maribor, ker je kot vhodni podatek uporabil dejansko količino proizvedenih rib, pri odhodkih pa ni upošteval dejanskega stanja, ampak statistiko preteklih finančnih poročil. »Ti dve količini nimata skupnega imenovalca,« opozarja Brence.
Državni pravobranilec Marcel Rezar je prepričan, da je odvetnikov predlog neutemeljen, saj da je izvedenec v celoti odgovoril na vsa vprašanja sodišča in tožeče stranke: »Če tej odgovori ne ustrezajo, je to njena subjektivna ocena.« A sodnica Andreja Veselič je ugodila Brencetu in bo v postopek vključila novega izvedenca, a le, če bo družba Ribe Maribor nakazala tisoč evrov predujma. V nasprotnem primeru bo štela, da ne vztraja pri predlogu.
Primer se vleče že nekaj let in ne kaže, da ga bo sodišču uspelo kmalu skleniti. Pravda je preložena za nedoločen čas, med tokratnim in prejšnjim narokom pa je minilo več kot eno leto.
Trnova pot do koncesije
Pravda z državo in Darsom pa ni edina težava za šefa Rib Maribor Dušana Rapoca. Že nekaj časa je na bojni nogi z Arsom, ki mu serijsko zavrača vloge za koncesijo za gojenje rib v Perniškem jezeru. Nazadnje lani jeseni, vendar je Rapocu zdaj uspelo primer s pritožbo na ministrstvo za okolje vrniti Arsu. Boris Gradišar z Arsovega urada za upravljanje vod je potrdil, da je drugostopenjski upravni organ zavrnilno odločbo odpravil in zadevo vrnil v ponovni postopek in odločanje.
Ribe Maribor so že leta 2004 ministrstvo za okolje in prostor zaprosile za koncesijo, a se je birokratsko kolesje premaknilo šele leta 2012, ko je začel veljati zakon o vodah, po katerem »se pobude za podelitev koncesije za rabo vode, ki so bile podane pred uveljavitvijo tega zakona in za katere še ni bil izdan koncesijski akt, štejejo za vloge za pridobitev vodnega dovoljenja«.
Zadevo je prevzel Arso in za odločitev potreboval pol leta. Julija 2013 je nato izdal zavrnilo odločbo za zgornjo polovico jezera (o vlogi za spodnjo polovico ni odločil), sledila je pritožba in ministrstvo je v začetku lanskega leta primer vrnil Arsu. Ta je za ponovno negativno odločitev potreboval deset mesecev, je pa odločil o obeh vlogah. Ministrstvo je odločbo razveljavilo in odločitev o podelitvi koncesije je zdaj spet v rokah Arsa, kjer so se pri zavrnitvah vlog doslej sklicevali na mnenje zavoda za varstvo narave, da bi nameravana raba vode ogrožala ptice in rastline.
Rapoc je nad utemeljitvijo začuden, saj ribe v Perniškem jezeru uradno živijo od leta 1968, da ob vodi gnezdijo ptice, pa so pristojne naravovarstvene službe ugotovile leta 1992.
