Družine s posojili v neenakopravnem položaju

Le štirinajst slovenskih občin pri izračunu cene vrtca kot olajšavo upošteva stanovanjski kredit za reševanje osnovnega stanovanjskega vprašanja.

Objavljeno
27. september 2013 22.45
Brigite Ferlič Žgajnar, Ozadja
Brigite Ferlič Žgajnar, Ozadja

Ljubljana - Le štirinajst slovenskih občin pri izračunu cene vrtca kot olajšavo upošteva stanovanjski kredit za reševanje osnovnega stanovanjskega vprašanja. Nekatere imajo glede tega dodatne omejitve in marsikomu se to, da se krediti nekje priznajo, drugje ne ali pa le delno, zdi krivično.

Družina z dvema predšolskima otrokoma, ki je zaradi nekaj evrov previsokega dohodka na družinskega člana pristala v sedmem dohodkovnem razredu, bo doplačevala za vrtec v glavnem mestu štirideset evrov na mesec več (480 evrov več na leto), kot bi, če bi ji kredit priznali. V ljubljanski občini namreč za en razred znižajo plačilo vrtca le tistim staršem, ki se po dohodkih uvrščajo do vključno šestega dohodkovnega razreda. Omenjena družina je resda za deset evrov presegla zadnji dohodkovni razred, v katerem še priznavajo kredit, a mora zanj na mesec še vedno nameniti dobrih šeststo evrov. Prejšnja leta so jim kredit kot olajšavo priznavali, februarja lani pa so glede tega določili omejitev.

Zanimalo nas je, zakaj so se zanjo odločili. Neuradno so pojasnili, da so po določenih analizah ugotovili, da starši, ki se uvrščajo do šestega dohodkovnega razreda, lažje odplačujejo kredit. Družina, ki je torej le za deset evrov presegla šesti dohodkovni razred in ima šesto evrov stanovanjskega kredita na mesec, po logiki občinarjev torej lažje plačuje kredit kot nekdo, ki ga ima le tristo evrov in je po dohodkih v vrhu šestega razreda.

V uradnem odgovoru je Marija Fabčič, ki na ljubljanski mestni upravi vodi oddelek za predšolsko vzgojo in izobraževanje, pojasnila, da s sprejetim sklepom zagotavljajo nadaljevanje socialne politike v vrtcih in v okviru zagotovljenih sredstev ščitijo najranljivejše skupine otrok in staršev: »Zgornjo mejo šestega dohodkovnega razreda smo postavili, saj imamo do vključno tega razreda več kot 70 odstotkov otrok.« Če bi imeli torej večino otrok, katerih starši bi bili v najvišjem dohodkovnem razredu, bi kredit upoštevali le tem.

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so nam posredovali neuradni seznam občin, ki pri uveljavljanju posameznih pravic iz javnih sredstev upoštevajo kredit. Podatke so na začetku tega leta (zgolj za svojo uporabo) zbrali prek centrov za socialno delo in od samih občin. Na podlagi njihovih informacij smo ugotovili, da so do kreditojemalcev poleg Ljubljane prijazne naslednje občine: Brda, Ljutomer, Markovci, Miren - Kostanjevica, Nova Gorica, Odranci, Piran, Puconci, Rogaševci, Rogatec, Semič in Šempeter - Vrtojba.

 

 

Ljubljana – Ljubljanska in novogoriška občina plačilo vrtca zaradi plačevanja stanovanjskega kredita staršem do vključno šestega dohodkovnega razreda znižata za en razred, večina drugih občin pa priznava olajšavo v višini enega razreda vsem plačnikom kreditov ne glede na dohodkovni razred.

V Odrancih zaradi posojila znižajo plačilo vrtca vsem staršem, in sicer za dvajset odstotkov, v Radencih za največ dva razreda, v Markovcih le, če je obrok kredita najmanj tristo evrov na mesec, pa tudi v Rogatcu so glede tega postavili določene kriterije.

Na ministrstvu so nam v zvezi s tem, da gre za nepravično ureditev, pojasnili, da je obveznost doplačila vrtca na plečih občin, zaradi česar imajo te tudi precejšnje finančne posledice in je zato v njihovi pristojnosti tudi odločitev o tem, kaj bodo upoštevali pri obračunu znižanja cen vrtcev.

Družine s posojili v neenakopravnem položaju

V februarskem končnem poročilu o oceni učinkov nove socialne zakonodaje so na Inštitutu RS za socialno varstvo zapisali: »Strokovni delavci zaznavajo, da so v slabšem položaju družine, ki imajo kredite za reševanje stanovanjskega vprašanja. Družine imajo zaradi stanovanjskih kreditov nižji razpoložljivi neto dohodek, kar pa se ne upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, medtem ko se stanovanje (če je »preveliko«) všteva v dohodke pri odmeri pravic. Nova socialna zakonodaja pa ni prinesla sprememb ali izboljšala materialnega položaja družinam v najemnih stanovanjih, ki imajo zaradi plačevanja najemnin (zlasti tržnih) tudi nižji razpoložljivi neto dohodek od drugih družin.«

Na ministrstvu zdaj predvidevajo spremembo, po kateri bo med premoženje, ki se ne upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja vlagatelja, po novem spadal tudi znesek, ki ga banke kot bančni kredit nakažejo na račun posameznika, če je to namenjeno izključno nakupu ali gradnji. A to neenakega obravnavanja kreditojemalcev v različnih krajih po Sloveniji ne bo rešilo. Sicer pa vprašanje upoštevanja ali neupoštevanja kredita ni edino, ki vzbuja dvome o pravičnosti sistema in enakih možnosti.

Dodatek ne bo več prištet k dohodku družine

V dohodkih, ki vplivajo na izračun višine cene vrtca, se upoštevajo vsi prihranki in premoženje, tudi otroški dodatki. Če zadnjih ne bi upoštevali, bi lahko družina s posojilom namesto v sedmem dohodkovnem razredu pristala v šestem.

Zaradi posojila pa bi ji ljubljanska občina plačilo vrtca znižala še za en razred, kar pomeni, da bi na mesec plačevala osemdeset evrov vrtca manj.

Zaradi otroškega dodatka je družina torej finančno kaznovana. Te probleme je ministrstvo zaznalo, zato je predlagalo, da se v dohodek družine otroški dodatek s prihajajočim letom ne bi več upošteval.

Upoštevali naj bi tudi bolj realen materialni položaj vlagatelja kot doslej, ko so upoštevali podatke iz dohodninskih odločb.

Denar raje v nogavico kot na bančni račun

Sicer pa se premoženje upošteva tako, da se dohodkom vlagatelja in njegove družine prišteje letni znesek obresti, izračunanih od vrednosti premoženja, in ne celotno premoženje.

Zdaj obrestna mera Banke Slovenije, ki se upošteva pri izračunu, znaša 4,06 odstotka. Za 10.000 evrov premoženja to pomeni 406 evrov obresti oziroma povečanje družinskega premoženja na letni ravni za 406 evrov (oziroma malo več kot 100 evrov na posameznega družinskega člana). To pa že lahko pomeni, da starši, ki so z dohodki na meji med razredoma, pristanejo v višjem. Če varčujejo, so torej finančno sankcionirani. Iz tega sledi, da je najbolje denar hraniti v domači nogavici.

Zakon udari po tistih, ki varčujejo za stanovanje

»Absurd je, da nekdo, ki dobi neprofitno stanovanje od države, nato za nagrado dobi še subvencije in dodatke, tisti pa, ki poskrbi sam zase, je na koncu kaznovan,« je zapisala na spletu ogorčena uporabnica.

Neka druga posameznica na spletni strani Iskreni.net navaja, da gre za ropanje srednjega razreda: »Kaznovani smo vsi, ki smo kdajkoli zlagali evre na kup za otroke, da bodo morda nekoč malo lažje študirali. Kaznovani smo tisti, ki smo si sami kupili svoje nepremičnine, kaznovani so tisti, ki so po 20 let varčevali, da si bodo morda bodisi kupili bodisi zgradili nekaj svojega.«

Zakon je po njenem nagradil lenuhe in zapravljivce, takšne, ki živijo na ramenih države. Navaja, da je imela po treh letih na tekočem računu malo višji plus, ker je z izvršbo terjala dolg, star 26 mesecev. Do centa vse se ji je štelo v premoženje, tudi vezani vlogi otrok, ki sta jo prejela ob rojstvu, medtem ko moževega pet let starega ter od štiri do šest tisočakov visokega minusa na tekočem računu ni nihče nikamor štel.

Starši z ločitvijo do cenejšega vrtca

Je res najbolje, da nič ne delaš, ali se znajdeš na druge načine? Po izkušnjah nekaterih je ena od rešitev za manjše plačilo vrtca v ločitvi staršev, ki je zgolj navidezna in menda parov, ki so se ločili samo zaradi tega razloga, nikakor ni malo.

Drugi pravijo, da je dobra rešitev tudi to, da je en partner brezposeln in dela na črno, drugega pa ima delodajalec prijavljenega na minimalnem dohodku, preostal znesek pa mu izplača na roko. In tako se lahko dogaja, da takšni starši ob koncih tedna igrajo golf, otroke pa v vrtec pripeljejo z boljšim avtomobilom, kot ga imajo tisti v sedmem dohodkovnem razredu.

Glede na navedeno država spodbuja ravnanja, ki posameznike silijo v iskanje zakonskih lukenj.

»Marsikdo goljufa pri osnovah preprosto zato, ker pri nas tega nihče posebej ne preganja in ker je potencialnih koristi veliko,« piše David S. na spletu. Na pristojnem ministrstvu želijo to problematiko urediti.

Zato so dali julija v javno razpravo predlog sprememb zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in zakona o socialno varstvenih prejemkih, s katerima želijo izboljšati položaj socialno najbolj ogroženih skupin prebivalstva in povečati dostopnost do pravic iz javnih sredstev za ljudi, ki jih res potrebujejo.