Tiskane izdaje
Ljubljana, Velenje, Vuzenica - Med 211 občinami so lani odpadke najbolj učinkovito ločevali v Mestni občini Velenje, kjer so na deponijo odložili le petino vseh zbranih smeti. Na območju celotne države so izvajalci javnih služb zbrali 721.719 ton komunalnih odpadkov, od katerih jih je na deponijah končalo dobrih 419.000 ton ali 58 odstotkov. To je precej več kot določa evropska direktiva.
V primerjavi z letom 2010, ko so od zbranih 796.413 ton na deponije odložili kar 71 odstotkov komunalnih odpadkov, je to dober rezultat, s katerim pa na pristojnem ministrstvu še niso zadovoljni. V skladu z evropsko direktivo bo namreč treba do leta 2020 poskrbeti, da bo na smetiščih odloženih manj kot 28 odstotkov komunalnih odpadkov in da jih bo šlo najmanj polovico v predelavo.
»Če tega ne bomo dosegli, lahko evropska komisija zoper našo državo uvede ukrepe, vključno s plačilom visokih finančnih kazni,« je za Delo opozorila Irena Koželj z ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO). Ugotavlja, da se je količina odloženih odpadkov v zadnjih letih precej zmanjšala. V letu 2009 je prebivalec v povprečju odložil 307 kilogramov odpadkov na deponijo, leto zatem 274 in lani 204 kilograme. Do leta 2020 je treba količino zmanjšati na vsega 99 kilogramov.
Dajatev v državni proračun
Na MKO menijo, da bi morala okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov postati ekonomski instrument, ki bi pripomogel k izpolnjevanju okoljskega cilja - odložiti čim manj odpadkov. Da zdaj ni tako, opozarjata evropska komisija in OECD, ki ugotavljata, da bi bilo treba postopno zvišati dajatve za odlaganje nenevarnih odpadkov na 40 evrov na tono (zdaj 11) in denar namensko porabiti.
Dajatev bi morala postati namenski prihodek državnega proračuna za financiranje starih bremen, a se zdaj steka v občinske proračune, kar ni stimulativno. Več odloženih odpadkov namreč zdaj pomeni več denarja za občinski proračun, pravi Koželjeva. Zaradi izračuna okoljske dajatve so morali vsi izvajalci javne službe na MKO posredovati podatke o zbranih in odloženih odpadkih na komunalne deponije v lanskem letu.
Medtem ko je lani v novogoriški občini vsak prebivalec na deponijo odložil 363 kilogramov odpadkov, v Slovenj Gradcu 310, v Ljubljani 273 kilogramov in 180 kilogramov v Mariboru, je v Velenju na odlagališč končalo le 64 kilogramov smeti na prebivalca, kar je trikrat manj od slovenskega povprečja. Velenjski župan Bojan Kontič je za Delo povedal, da ga to ni presenetilo.
Ko so morali pred leti zapreti svoje odlagališče in se priključiti Rceru Celje, je imela občina dve možnosti: zvišati cene ali pa ljudi ozaveščati o pomenu ločenega zbiranja odpadkov. Odločili so se za zadnje. Vključili so se v projekt ekovrtcev in šol ter k popolnemu ločevanju odpadkov na izvoru pritegnili vse druge prebivalce. »Poleg zabojnika za embalažo in biološke odpadke želimo, da tretji zabojnik za mešane odpadke ostane čim bolj prazen.«
V Kranju podvojili količino
V desetih mestnih občinah so lani odložili manj odpadkov kot leto prej, le v Kranju se je količina odloženih smeti s 130 kilogramov na prebivalca v letu 2010 lani podvojila. Manj kot 28 odstotkov odpadkov so odložili še v občinah Šoštanj in Log - Dragomer. Dober rezultat so lani dosegli v občini Bloke, kjer so na deponijo odložili 147 kilogramov smeti na prebivalca ali trikrat manj kot leta 2010, in v občinah Makole in Zreče, kjer so to količino prepolovili.
Slabo so se odrezale nekatere občine na Koroškem, kjer je več kot 90 odstotkov vseh zbranih komunalnih odpadkov končalo na deponiji. Kot je za Delo povedal župan Vuzenice Franjo Golob, kjer so na deponijo odložili 97 odstotkov vseh zbrani smeti, v petih občinah dravske doline (Ribnica na Pohorju, Podvelka, Radlje ob Dravi, Muta in Vuzenica) občani niso imeli možnosti ločenega zbiranja embalaže na izvoru, za kar so po njegovem krivi izvajalec javne službe Komunalno podjetje Radlje ob Dravi, država, ki ne dovoli zvišanja cen komunalnih storitev, in ljudje, ki na ekoloških otokih ne ločujejo smeti.
Slabo so ločevali tudi v Idriji in Cerknem, saj so na deponijo odložili 95 odstotkov vseh zbranih komunalnih odpadkov. Direktorica idrijske komunale Vesna Miklavčič je povedala, da so bili zaradi zaprtja deponije Ostri vrh pri Logatcu odpadki, zbrani leta 2010, odloženi šele lani in da bodo letos rezultati povsem drugačni.
