Tiskane izdaje
Brežice – Koncesija za rabo termalne vode, ki jo zaradi nerazumne počasnosti države plačuje le pet termalnih kopališč od petnajstih, verjetno ne bo osemkrat višja, kot je najprej načrtovala vlada. Po neuradnih podatkih se ne bo bistveno povišala, a ministrstvo za kmetijstvo in okolje vztraja, da jo kopališča plačajo za devet let nazaj, kar bi državi prineslo najmanj šest milijonov evrov.
Po veljavnem modelu za izračun koncesije za rabo termalne vode bi moralo vsako od 15 slovenskih naravnih zdravilišč za dajatev odšteti v povprečju približno 50.000 evrov na leto. A po lanski napovedi vlade, da bo s podražitvijo okoljskih dajatev državno blagajno napolnila z dodatnimi 22 milijoni, je okoljsko ministrstvo začelo spreminjati tudi formulo za izračun koncesije. »Prvi predlog je predvideval dvig koncesij za šest- do osemkrat, kar je nevzdržno. Takšnega povišanja si z vidika konkurenčnosti ne znamo niti predstavljati,« je dejal direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ) Iztok Altbauer.
Turistični delavci so na zadnjih pogovorih dobili zagotovila, da bo koncesija po novi formuli za izračun podobna obstoječi. »Državni uradniki so dejali, da bodo pripravili nov delovni predlog, na katerega bomo lahko podali svoje mnenje. Čakamo, kakšna bo nova formula, a pogovori so konstruktivni,« je povedala Renata Martinčič, pomočnica za splošne in pravne zadeve direktorja Term Čatež.
Plačilo za obdobje 2005–2013
Druga pogajalska zahteva SSNZ za zdaj ostaja neuslišana. Okoljsko ministrstvo namreč vztraja pri plačilu koncesije za devet let, od leta 2005 naprej. Od takrat bi jih glede na zakon o vodah iz leta 2002 morali zaračunavati. Ministrstvo s tem le sledi smernicam računskega sodišča, ki je proučilo smotrnost izvajanja zakona o vodah v letih 2009 in 2010. Tako 13 slovenskim naravnim zdraviliščem od 15 grozi v povprečju po 450.000 evrov plačila koncesije za obdobje 2005–2013 ali skupaj skoraj šest milijonov evrov. Terme Ptuj in Terme Olimia sta namreč edini naravni zdravilišči, ki plačujeta koncesijo. Med kopališči so plačniki trije: Hotel Cerkno, Rimske terme in Terme Gaja.
»O tej zahtevi, češ da je potrebna zaradi direktiv EU, bi se dalo razpravljati,« pravi direktor Term Vivat Metod Grah: »V Sloveniji že zdaj plačujemo vodno povračilo v višini 0,092 evra na kubični meter vode. Obe dajatvi imajo samo na Slovaškem, a tam skupaj plačajo 0,012 evra. V Avstriji, na Madžarskem in na Češkem ne plačajo nič. Za nazaj naj pri nas plačujejo le tisti, ki niso plačevali vodnega povračila.«
Grah, enako kot Altbauer, poudarja, da so kopališča pripravljeni plačevati za pravico do rabe vode: »A pomembno je, da končna višina dajatev ohranja našo konkurenčnost pred evropskimi tekmeci.«
Na obdelavo vloge čaka 22 kopališč
Zapleta s plačilom koncesij ne bi bilo, če bi država pravočasno rešila vloge kopališč za pridobitev koncesije. Turistična podjetja so prošnje v večini oddala že pred zakonsko določenim rokom 10. avgusta 2004, a je ministrstvo v devetih letih podelilo le pet dovoljenj. Na rešitve vloge po podatkih ministrstva čaka 22 termalnih kopališč.
Kot vzroke za dolgotrajno podeljevanje koncesij so na ministrstvu navedli kompleksnost postopkov (soglasja naravovarstvenikov, ribičev, geologov), prilagajanje zahtevam EU in kadrovsko podhranjenost, saj da se s tem področjem ukvarja le en uslužbenec. Računsko sodišče je glede na podatke o zaračunanih koncesijah leta 2009 (86.800 evrov) izračunalo, da je bil zaradi neplačanih koncesij državni proračun med letoma 2005 in 2011 oškodovan za 2,7 milijona. Če k temu prištejemo še grobi oceni dajatev za leti 2012 in 2013, je znesek 3,5 milijona.
Osmim kopališčem sredi poletja grozi zaprtje
Za dodatno jezo kopaliških delavcev zaradi nedodelanih koncesij je aprila in maja z osmimi ukrepi prepovedi rabe termalne vode poskrbel inšpektorat za kmetijstvo in okolje. Če v Termah Maribor, Lendava, Moravske toplice, Vivat, Ljutomer, Dobova, Radenci in Murska Sobota v treh mesecih od izdanega ukrepa ne bodo pridobili vodne pravice, bodo sledili izvršilni ukrepi.
»Za zamudnike, ki so za koncesijo zaprosili po 10. avgustu 2004, velja peti odstavek 199. člena zakona o vodah, ki inšpektorju nalaga prepoved uporabe objekta,« ukrepe inšpektorata pojasnjujejo na okoljskem ministrstvu. »Da se to ne bi zgodilo, pripravljamo poseben zakon.«
»Mi smo začeli graditi leta 2005. Kako bi za dovoljenje lahko zaprosili leta 2004?« se sprašuje eden od domnevnih zamudnikov Grah: »Na srečo se minister Dejan Židan zaveda naših težav. Jeseni bo sprejet zakon, ki bo rok za oddajo vlog za koncesijo verjetno podaljšal do konca leta 2014.«
A ker ukrepov inšpektorata ni mogoče zaustaviti, se do sprejetja novele zakona vrata osmih kopališč še zmeraj lahko zaprejo.
