Država bo pet pred dvanajsto tožila Verbund

Dravograd – Skoraj tri leta po katastrofalnih poplavah in le dva meseca, preden bi zadeva zastarala, bo država Slovenija tožila družbo Verbund, upravljavca avstrijskih hidroelektrarn na Dravi, zaradi škode, ki je nastala na državni infrastrukturi v poplavah leta 2012. Čeprav tožbeni zahtevek ne bo vključeval škode posameznikov, podjetij in občin, je poteza države med njimi vzbudila novo upanje za uspeh skupinskih zahtevkov po odškodnini.

Vlada je državnemu pravobranilstvu naložila pripravo tožbe in odškodninskega zahtevka po tem, ko je hidrološka analiza slovensko-avstrijske komisije za Dravo pokazala, da je po obilnih poplavah v zaledju na povečan pritok Drave v Slovenijo vplivalo tudi delovanje verige avstrijskih hidroelekrarn, ki jih upravlja družba Verbund. Na državnem pravobranilstvu niso hoteli razkriti podrobnosti tožbe, ki jo pripravljajo, ter zneska, ki ga bo Slovenija zahtevala od Verbunda.

Odločitev slovenske vlade o tožbi proti avstrijski družbo Verbund dravograjske županje Marijane Cigala ni presenetila, saj so jo državni uradniki o tem, kako ravnati, povprašali že na začetku poletja. Takrat je izrazila prepričanje, da Slovenija mora vložiti tožbo. »Kako naj se sami borimo proti veliki Avstriji in velikemu Verbundu,« se sprašujejo v Dravogradu, kjer so v novembrskih poplavah leta 2012 utrpeli za milijon in pol evrov škode. Marijana Cigala spomni, da so iz intervencijskih sredstev od države dobili zgolj 34 tisočakov: »To je bilo dovolj komaj za sendviče in sokove, ki smo jih potrebovali za gasilce. Država nas je popolnoma pustila na cedilu, in to sem državnim uradnikom tudi povedala. Svetovali so nam, naj bomo vendar bolj prijateljski do svojih sosedov. Kako naj bomo prijateljski do ljudi, če so nam povzročili škodo, ker so vodni val prehitro spustili po reki navzdol?«

Upanje za poplavljence

Kranjska odvetnica Magda Vraničar, ki zastopa oškodovane občine od Dravograda do Ptuja in približno stotnijo fizičnih oseb ter več podjetij pravi: »Končno se je država zganila. Pomagalo je, da smo prigovarjali. Tudi predsednika vlade Mira Cerarja. Ko bo tožba vložena, bomo močnejši.« Vraničarjeva, ki je morala najprej odbiti navedbe Verbunda o nikakršni sokrivdi, je s svojimi sodelavci in predstavniki Verbunda že sedela za pogajalsko mizo. Podrobnosti njihove ponudbe za poravnavo ne more razkriti, a pričakuje, da v prihodnje za pogajalsko mizo ne bo več sedela sama z Verbundom, ampak bodo tam tudi predstavniki države ter drugi odvetniki in odvetniške hiše, ki zastopajo oškodovance v skupinskih zahtevkih. O višini odškodnine Vraničarjeva pravi: »Znesek bo več milijonski.« Upa tudi, da bo na plodna tla naletela njena pobuda, naj država državljane, ki so že tako utrpeli dovolj škode, oprosti plačila sodnih taks. »To država lahko naredi, če že zanje tožiti ne more,« je prepričana Vraničarjeva.

Tožba v zadnjem trenutku

»Odločitev Slovenije za tožbo je prišla pet minut pred dvanajsto,« pravi celovški odvetnik Franz Serajnik, ki je v imenu 130 fizičnih oseb in podjetij, večinoma iz Slovenije, Verbund že kazensko ovadil zaradi ogrožanja javne varnosti. Zadeva je še vedno v predkazenskem postopku na celovškem sodišču, ki zavlačuje z izbiro različnih izvedencev. »Če ne bi bilo tožbe, bi se najbrž še kako načakali, zdaj pa tudi jaz pričakujem spremembe,« je napovedal Serajnik. Kako bo v postopkih ravnal naprej, pa se bo posvetoval z oškodovanci, ki jih zastopa.

V občini Duplek, ki so jo poplave pred slabimi tremi leti močno prizadele, o tožbi za zdaj še ne razmišljajo, saj potekajo postopki za poravnave, je povedal župan Mitja Horvat. Se bodo pa posvetovali z odvetniki, ki zastopajo tako Duplek kot tudi večino prizadetih občin vzdolž reke Drave. »Čudim se, da državno pravobranilstvo ni vključilo tudi škode na občinski infrastrukturi. Ko smo govorili o racionalizaciji v lokalnih skupnostih, so jih bila polna usta, da bi lahko imeli pravobranilce in ne bi imeli stroškov z odvetniki, a gre spet za neko solo akcijo, kar je izraz države,« je kritičen Horvat. Po njegovih besedah je Duplek utrpel zelo veliko škodo, na udaru je bila zlasti zasebna lastnina, kjer je škode za okoli štiri milijone evrov. Približno tolikšna je tudi škoda na vodotokih, ki sicer spadajo pod državo, za pol milijona evrov pa je škode na lokalni infrastrukturi.

Avstrijske hidroelektrarne so 1. januarja letos spremenile režim obratovanja na reki Dravi. Po njem ob slabih vremenskih napovedih pravočasno predpraznijo akumulacije ob svojih hidroelektrarnah. Če bi to storili tudi novembra 2012, bi bila škoda na slovenski strani precej manjša.