Država in vojak brez poravnave

Ljubljana – »Dokler ne dobimo informacij od sodišča, smo izvršitelju sporočili, da naj z nadaljevanjem rubeža počaka,« pravi odvetnik vojaka, ki je državi, kot smo poročali, zaradi neizplačila plačnih nesorazmerij že zarubil osebni avtomobil znamke renault clio. Iz vlade sporočajo, da imajo »pri organizacijah za plačilni promet dovolj sredstev za poplačilo terjatve«, zato se sprašujejo o smotrnosti rubljenja.

Višina postopka izvršbe je, upoštevaje glavnico s pripadki, določena na 10.500 evrov, zatrjuje odvetnik vojaka Klemen Vogrinec, a na vladi menijo drugače: »V izvršilni zadevi upnika M. R. mora delodajalec (ministrstvo za obrambo) izplačati še drugi obrok tretje četrtine plačnih nesorazmerij v višini 411,60 bruto in ne 10.500,00 evrov. Gre namreč za višino predlagane denarne kazni v zvezi z izpolnitvijo nenadomestnega dejanja – obračuna bruto plač upnika –, in ne za znesek izterjevane terjatve«.

Po tem, ko je vojak uspešno zarubil starega cliota – vpis v register neposestnih zastavnih pravic je v Ajpes že vnesen –, se je prejšnji teden ustavilo pri rubežu preostanka dolga na Gregorčičevi 20. Vlada oziroma država je prek pravobranilstva namreč vložila ugovor zoper sklep o izvršbi, predlagala pa je tudi odlog izvršbe. Ker upnik teh listin nima, je njegov odvetnik Vogrinec upravno sodišče že pozval, »naj potrdi te navedbe pravobranilstva in nam vroči ugovor, predlog za odlog in vse druge vloge in listine, ki naj bi jih poslal dolžnik«. Vogrinec je še napovedal, da bodo z izvršbo v vsakem primeru nadaljevali »do poplačila celotnega dolga z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter stroški vred,« v primeru, »če bomo ugotovili, da je država predlog vložila zgolj zaradi zavlačevanja, pa bomo sodišču predlagali, naj se dolžnika denarno kaznuje, saj zavlačevanje postopka pomeni zlorabo procesnih pravic«.

Ker sklep o izvršbi zaradi vloženega ugovora še ni pravnomočen, saj sodišče o njem še ni odločalo, na državnem pravobranilstvu opozarjajo, da »o upnikovi uspešnosti v postopku izvršbe do takrat, ko bo zadeva pravnomočno zaključena, ni mogoče govoriti«. Prav tako, pravijo, upnik ne more razpolagati z zarubljenimi sredstvi. Dodajajo, da je bil v konkretni zadevi upniku »prvi obrok nesorazmerja za obdobje od 1. oktobra 2010 do 31. julija 2011 že izplačan, drugi obrok pa bo v skladu z določbami zakona obračunan in izplačan pri plači za januar 2015«. Zato, ugotavljajo na pravobranilstvu, »je smiselnost vlaganja predlogov za izvršbo precej vprašljiva«.