Država je našla stari vodni vir za Istro

Ljubljana – Bo državi res uspelo v dveh letih pripraviti vse potrebno za začetek gradnje velikega akumulacijskega jezera na območju Padeža in Suhorice, dveh pritokov, ki z območja Brkinov napajata reko Reko? S tem bi po več kot 40 letih prizadevanj končno zagotovili trajni vodni vir Istri in jo rešili vsakoletnih težav pri preskrbi z vodo. Ministrstvo za okolje in prostor je pred dnevi razblinilo dvome, čez noč odločilo o vodnem viru in dodobra razveselilo župane štirih istrskih občin.

»Bili smo navdušeni. Na predstavitvi smo dobili vtis, da na ministrstvu ni kančka dvoma, da jim je vse jasno in da vedo, kaj morajo narediti. Najkasneje čez dve leti naj bi tam zasadili prvo lopato,« je povedal Martin Pregelj, direktor Rižanskega vodovoda Koper. Koprsko vodovodno podjetje pozimi preskrbuje z vodo 90.000 prebivalcev Istre, poleti se številka dvigne na vsaj 130.000.



Rižana še posebej v suhih letih toliko upade, da se mora Istra reševati z uvozom vode iz hrvaške Istre in s Krasa.
Vprašanje vodnega vira je še resneje zaskrbelo vse v Istri in nekatere v državi 25. junija lani, ko je ob železniški nesreči v Dolu pri Hrastovljah v tla izteklo 7611 litrov kerozina. Če bi kerozin onesnažil edini vodni vir obalnih občin, bi nastopile izredne razmere. Predstavniki Šarčeve vlade so pol leta kasneje odločili, naj eno od podjetij izdela študijo, kateri vodni vir bi bil najprimernejši. Izdelava študije bi trajala dve leti, zanjo pa bi morali odšteti več kot 200.000 evrov. Na ministrstvu za okolje in prostor so omenjeno naročilo izdelave študije odpovedali, saj vedo, da so bile v zvezi z vodnimi viri za preskrbo Istre z vodo v 40 letih izdelane številne poglobljene študije in raziskave. Vedno pa so našli kak razlog, zaradi katerega so odstopili od projektov, čeprav so bili večkrat že tik pred zadnjim soglasjem.
 

Že leta 1975 je bila narejena prva študija o zajetju Padež

V 80. letih so najprej hoteli graditi veliki Primorski vodovod iz zajetja Malni (pri Postojni), vendar so ugotovili, da je vode premalo in da je predaleč od Kopra. Kasneje jim ni uspelo niti s predlogom iz zajetij Klivnik in Mola pri Ilirski Bistrici. Leta 1997 je država naročila, da naj bi zgradili zajetje Kubed nedaleč od Rižane, a je država leta 2000, tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja, tretjič rekla ne. Leta 2002 so začeli pripravljati dokumentacijo za vodni vir Padež, imeli so tudi že zagotovljenih 60 milijonov evrov evropskih sredstev, vendar je država leta 2008, tik pred sprejetjem državnega prostorskega načrta, četrtič odpovedala projekt.

Peti projekt so začeli za časa vlade Boruta Pahorja, ko je bilo na pladnju 50 milijonov evrov, od katerih bi večina denarja šla za črpališče Klariči pri Brestovici in s katerim bi zgradili veliko vodovodno omrežje za kraške občine, del vode bi šel proti Istri. Toda tudi peti projekt je padel v vodo, denar pa so preusmerili daleč od Istre in Krasa. Zaradi vseh teh neuspešnih projektov so v Rižanskem vodovodu začeli iskati še šesto možnost, da bi namreč postavili naprave za razsoljevanje morja, kar pa je tudi doživelo veliko kritik in pomislekov v javnosti, ker je Slovenija država z obiljem pitne vode.
 

Priprave za Padež

Če bodo res zgradili akumulacijo na rečici Suhorica, potem bi morali (po starem projektu) zgraditi približno 57 metrov visoko pregrado, posekati bi morali nekaj listnatega gozda in posaditi iglavce (da ne bi toliko smetili jezera). To jezero bi imelo približno 17 kilometrov obale, to je celo kilometer več, kot je premore Bohinjsko jezero. Od zajetja do črpališča v Rodiku (kjer prečrpavajo kraški vodovod proti vodarni Rižanskega vodovoda v Cepkih) bi morali zgraditi deset kilometrov cevovoda. V akumulacijskem jezeru bi na leto po starih načrtih zbrali 26 milijonov kubičnih metrov vode, od tega bi za istrske občine zadoščalo dva milijona kubičnih metrov, nekaj vode bi kot rezervni vodni vir namenili za ilirskobistriško in kraške občine. Kakih deset milijonov kubičnih metrov vode pa bi poleti lahko usmerili nazaj v Reko, da bi v suši vzdrževali vodni minimum in s tem koristili razmeram v Škocjanskih jamah.



Naložbo so ocenili na 70 do sto milijonov evrov, vendar bo podatek jasnejši, ko bo izdelana projektna dokumentacija. Ministrstvo je projekt že uvrstilo med prednostne projekte iz nove finančne perspektive. Če bi jim dokumentacijo res uspelo obnoviti v dveh letih in v tem času izdati gradbeno dovoljenje, potem bi za samo gradnjo potrebovali še pet let, so ocenili na ministrstvu za okolje in prostor.
 

Petsto milijonov za preskrbo z vodo

Študija variant vodnih virov je bila izdelana že leta 2002 in že tedaj so izbrali akumulacijo na pritoku Suhorica. Izdelane so bile že vse strokovne podlage za državni prostorski načrt, vse strokovne podlage za postopek celovite presoje vplivov na okolje in pridobljeno pozitivno mnenje. Izdelana je bila tudi projektna dokumentacija za obdelavo na ravni idejnega projekta in na ravni projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pridobljena soglasja bi morali zdaj obnoviti, projekt pa ustrezno posodobiti. Prva predstavitev projektov je bila pri večini pozitivno sprejeta tako pri obalnih in kraških kot pri bistriškem županu ter v Rižanskem vodovodu, Kraškem vodovodu in Javnem zavodu Park Škocjanske jame. Nosilec pripravljalnih del bo Direkcija RS za vode. Na ministrstvu za okolje in prostor so pri tem poudarili, da država v letih doslej ni izgubila kohezijskih sredstev, namenjenih za gradnjo vodnega vira za Istro. V vsem tem času so namreč v Sloveniji zgradili in dogradili več deset projektov za preskrbo z vodo v skupni vrednosti več kot 500 milijonov evrov.

Iz treh obalnih občin so nam odgovorili: »Za vse vodne vire za Istro so bile izdelane študije, iz katerih je razvidno, da imajo prav vsi tudi določene pomanjkljivosti. To velja verjetno tudi za vodni vir Padež/Suhorica. Vendar verjamemo, da je država ta vir izbrala na podlagi strokovnih mnenj in upoštevala tudi izvedljivost projekta.«