Država koroški urgenci jemlje paciente

Slovenj Gradec – Ministrstvo za zdravje predlaga, da urgentni center splošne bolnišnice Slovenj Gradec še pred začetkom delovanja ne bi bil več pristojen za občine Dravograd, Muta, Vuzenica, Radlje ob Dravi in Velenje. Namesto 143 tisoč ljudi bi pod okriljem bolnišnice za urgentne primere ostalo le še 55 tisoč prebivalcev. Župani se sprašujejo, zakaj je država urgenco sploh zgradila, če ji zdaj odvzema paciente.

»Ne vem, kako je do tega predloga sploh prišlo, kdo ga je oblikoval in čemu,« se sprašuje direktor slovenjgraške splošne bolnišnice Janez Lavre, čudijo pa se tudi koroški župani. Nekateri med njimi ocenjujejo, da je ustanoviteljica morda tudi zato v 9-članskem svetu zavoda splošne bolnišnice predčasno, še ne na polovici mandata, zamenjala vseh svojih pet članov. Za komentar smo prosili novega predsednika sveta zavoda splošne bolnišnice Slovenj Gradec Ksandija Javornika, ki je pojasnil, da svet zavoda nameram nasprotuje, o čemer so ministrstvo obvestili. »Proti nameri ministrstva je glasovalo kar sedem od osmih prisotnih članov sveta zavoda,« je še dodal Javornik.

Proti krčenju delovanja

Svet zavoda odgovora ministrstva še ni dobil in ga očitno tudi ne bo. Sporočili so namreč, da je svet zavoda samostojen organ upravljanja javnega zdravstvenega zavoda in da razprav, ki potekajo na njem, ne morejo komentirati. Glede Enotne metodologije organizacije urgentnih centrov v Sloveniji, kot se dokument uradno imenuje, pa, da je zdravstveni svet konec avgusta sprejel sklep, ki podpira njegove usmeritve. »Ne v sklepu ne v pripombah oz. predlogih za izboljšanje ni bilo nobenega govora o konkretnih občinah, območjih oz. urgentnih centrih,« so pojasnili na ministrstvu za zdravje.

»To so poteze, ki niso v korist regije in se jim bomo odločno uprli,« je napovedal predsedujoči sveta koroške regije, prevaljski župan Matic Tasič. Na ministrstvo za zdravje bodo naslovili protestno pismo, v katerem bodo župani spomnili, da je bolnišnica v Slovenj Gradcu v aktu o ustanovitvi registrirana za izvajanje zdravstvene dejavnosti na območju vseh dvanajstih koroških občin, pa tudi na območju Savinjsko-šaleške regije, vsakemu krčenju njenega delovanja pa odločno nasprotovali.

Do Maribora je dlje

»Zakaj pa je država potem sploh gradila urgentni center v Slovenj Gradcu in vanj vložila 5,8 milijona evrov? Zakaj vanj nameščajo opremo? Zakaj so zgradili heliport,« so se spraševali koroški župani. Janez Lavre jim je odgovarjal, da je tudi sam iskal odgovore pri pristojnih na ministrstvu, a jih ni dobil. Lavre opozarja, da bi takšna poteza dolgoročno zagotovo onemogočila razvoj bolnišnice in spomnil na navade ljudi, ki v primeru, da so zadovoljni z nujno medicinsko pomočjo, vanjo prihajajo tudi takrat, kadar jih pestijo druge zdravstvene težave. »Če pa že govorimo o razdaljah, je treba biti natančen. Iz Radelj ob Dravi je do urgentnega centra v Mariboru 22 kilometrov več kot do urgentnega centra v Slovenj Gradcu in to po cesti, ki je zaradi prometnih in naravnih nesreč pogosto zaprta,« je opozoril Janez Lavre.

Muški župan Mirko Vošner pa je predlagal, da Korošci pometejo tudi pred svojim pragom. Pozval je, naj direktorji koroških zdravstvenih domov in zdravniki koncesionarji preverijo, kam pošiljajo zavarovance na specialistične preglede in čemu jih ne napotijo v slovenjgraško bolnišnico.