Država na podarjenih zemljiščih zahteva plačilo služnosti

Zaradi zapleta s plačilom služnosti občina Duplek še ne more graditi dela kanalizacije.

Objavljeno
15. april 2014 22.37
Cevovod v Dupleku, 15.4.2014, Duplek
Miha Rubin, Urban Červek
Miha Rubin, Urban Červek
Duplek – Spor zaradi plačila 120.000 evrov služnosti med občino Duplek in državo ogroža projekt gradnje kanalizacije, vreden 2,7 milijona evrov. Občina je pred leti brezplačno podarila več zemljišč državi, ta pa zdaj terja plačilo služnosti, ker namerava občina na teh zemljiščih graditi kanalizacijski sistem.

Naložbi v ureditev protipoplavnega nasipa in kanalizacijskega omrežja, oboji sta umeščeni na ista zemljišča, sta pomembni pridobitvi za občino Duplek. A se jezijo nad državo oziroma njeno Agencijo RS za okolje (Arso), ki od njih pri gradnji kanalizacije zahteva plačilo služnosti na zemljiščih, ki so bila do leta 2009 v lasti občine.

Arso ne komentira

Župan Dupleka Mitja Horvat je dejal, da gre za več zemljišč, ki jih je občina brezplačno prenesla na državo, saj jih je ta potrebovala za investicijo v protipoplavni nasip. Vrednost teh podarjenih zemljišč skupne površine več kot 16.000 kvadratnih metrov je bila ob sklenitvi pogodb ocenjena na 320.000 evrov. Ker so namenjena za protipoplavni nasip, so se prekategorizirala iz navadnih zemljišč v priobalna, s čimer so prišla pod zakon o vodah, je povedal Horvat. Glede na to zdaj Arso za poseg na teh istih zemljiščih od občine zahteva plačilo služnosti.

Kljub očitni nelogičnosti zahteve na Arsu vztrajajo, da zakon o vodah ne omogoča brezplačne služnosti in so zavrnili odgovore na vprašanja, češ da je primer v pristojnosti ministrstva za kmetijstvo in okolje. Tam so s pojasnili redkobesedni; v nepodpisanem odgovoru so sporočili: »Zadevo smo proučili. Ugotovili smo, da bo zadeva sistemsko rešljiva po spremembi Pravilnika o metodologiji za določanje nadomestil za služnost na vodnih in priobalnih zemljiščih v lasti Republike Slovenije. Sprememba pravilnika je v pripravi.« Na vprašanje, kdaj bi lahko bil pravilnik spremenjen oziroma ali bo ta sprememba pravočasna za rešitev problema v Dupleku, pa niso odgovorili.

Zaplet ovira gradnjo

V občini Duplek se je gradnja 8,5 kilometra kanalizacijskega omrežja, sofinanciranega z denarjem iz Kohezijskega sklada, pred kratkim že začela. Vendar le na odseku, kjer jim gradbeno dovoljenje to dopušča; del kanalizacije bo namreč speljane ob vznožju visokovodnega nasipa in tukaj se je pojavila težava s služnostjo na 8000 kvadratnih metrih zemljišč.

»Najprej smo imeli težavo, ker se pristojni niso odločili, kdo je upravljavec zemljišč,« je dejal župan. Od njihovega prenosa na RS, februarja 2009, pa vse do oktobra 2013, vlada ni določila upravljavca, zato občina Duplek ni mogla začeti postopka pridobivanja služnostne pravice za gradnjo kanalizacijskega cevovoda. »Potem so določili Arso, kar pa se je za nas izkazalo za najmanj ugodno rešitev,« je povedal Horvat: zdaj bi namreč občina morala Arsu plačati 120.000 evrov služnosti, saj omenjeni vodni zakon ne predvideva neodplačne služnosti.

»Na to anomalijo smo opozorili ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Ni problem toliko v denarju kakor v načelu pravičnosti,« je dejal Horvat in dodal, da bi zelo težko pred občani upravičil plačilo služnosti na podarjenih zemljiščih. A za sprejemljivejšo rešitev se za zdaj še niso dogovorili, zato je občina za kanalizacijsko omrežje pridobila le delno gradbeno dovoljenje.

Mudi se zaradi črpanja evropskega denarja

»Agencija RS za okolje je predlagala, da se to zemljišče, kjer bo položena kanalizacija, odmeri in prenese nazaj na občino. A težava je časovni vidik,« je opozoril Mitja Horvat, saj morajo gradbeno dovoljenje dobiti čim prej, sicer dela ne bodo končana do sredine prihodnjega leta, s tem pa bi ogrozili črpanje evropskega denarja.

Po mnenju župana bi bila v tem času najelegantnejša rešitev sprememba zakona o vodah: »V zakonu bi samo naredili vejico in dodali, da je služnost lahko neodplačna, kadar je to javni interes. Žal pa v tej novi zakonodaji, ki se pripravlja, naših pripomb menda niso upoštevali oziroma jih za zdaj ne jemljejo resno.«