Tiskane izdaje
Ljubljana – Leta 2016 se iztečejo koncesijske pogodbe za gospodarjenje z gozdovi v državni lasti. Ali bo država sedanji sistem spremenila ali celo ukinila, je še vprašanje prihodnjih razprav, v štirinajstih koncesijskih podjetjih pa se že bojijo najhujšega.
Slovenija je leta 1996 podelila koncesije za gospodarjenje z državnimi gozdovi štirinajstim gozdarskim podjetjem. Ta so začela gospodariti s približno 230.000 od skupno 260.000 hektarov državnih gozdov in za to državi plačevati koncesnino, ki je bila prva leta zelo nizka in vedno pogosteje predmet kritik in očitkov o prelivanju državnega denarja v zasebne žepe.
Še leta 2005 so namreč koncesijska podjetja državi plačevala borih 3,74 evra od vsakega posekanega in prodanega kubičnega metra lesa iz državnih gozdov, drugo je ostajalo podjetjem za pokrivanje stroškov in za nemajhne dobičke. Zato je država začela koncesijske dajatve postopoma zviševati in v letih 2012 in 2013 so morala podjetja od kubičnega metra lesa plačati skoraj 14 evrov koncesnine – to ob okoli milijon posekanih in prodanih kubičnih metrih lesa Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov letno navrže okrog 14 milijonov evrov dohodka.
Sprejetje zakona prehitel razpad vlade
A dohodka iz državnih gozdov bi lahko bilo še več, so bili prepričani kritiki, in tudi zato je kmetijski minister Dejan Židan letos po katastrofalnem žledolomu v zakonodajni postopek dal zakon o gospodarjenju z državnimi gozdovi, ki predvideva ustanovitev državnega gozdarskega podjetja Slovenski gozd, d. o. o.
To bi naj prevzelo upravljanje državnih gozdov, morda pa tudi izvajanje del v teh gozdovih. A sprejetje zakona in ustanovitev državnega podjetja je prehitel razpad vlade, zdaj pa se je Židanova ideja o državnem gozdarskem podjetju znova pojavila v novem koalicijskem sporazumu.
»Prizadevali si bomo za učinkovitejše upravljanje, vodenje in razvoj Zavoda za gozdove Slovenije in Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki bo vključevalo potrebne spremembe v dosedanjem sistemu koncesij v gozdarstvu in morebitno preoblikovanje sklada kmetijskih zemljišč in gozdov v enovito državno podjetje,« je precej splošno zapisano v zadnji, v sredo parafirani različici sporazuma.
»Podrobneje nismo mogli zapisati, ker so bila mnenja o tem, kako izboljšati gospodarjenje z državnimi gozdovi, različna. Je več možnosti: ali zvišanje koncesijskih dajatev, ali prenos gospodarjenja na državno podjetje in ukinitev koncesij, ali kaj tretjega.
Najslabši scenarij je množično odpuščanje
A tudi če bodo koncesije ukinjene, bo moralo državno podjetje nekje najeti izvajalce, in če bodo njihove ponudbe ugodne, bodo lahko izbrani tudi dosedanji koncesionarji. O tem se bomo še veliko pogovarjali, saj nočemo delati škode. Sicer pa imajo tudi ta podjetja do leta 2016 dovolj časa, da se pripravijo na spremembe,« nam je povedal sedanji in najverjetnejši novi kmetijski minister Dejan Židan.
Kaj lahko napovedane spremembe prinesejo dosedanjim koncesijskim podjetjem, ki zaposlujejo okoli 1300 ljudi in ustvarjajo okoli 150 milijonov evrov prihodkov na leto, smo vprašali direktorja Gospodarskega interesnega združenja gozdarstva pri GZS Jožeta Sterleta.
»V najslabšem primeru lahko naša podjetja doleti množično odpuščanje ali celo propad katerega izmed njih. To je seveda skrajna možnost. Vsekakor pa se bomo morali organizirati bolj vitko in se pripraviti na spremembe, ker s toliko zaposlenimi za nedoločen čas ne bomo mogli biti konkurečni, če bo po izteku koncesij državno podjetje izvajalce iskalo z javnimi razpisi. Sami smo predlagali, da bi država koncesije podeljevala gozdno-lesnim verigam, vendar ta predlog ni dobil dovolj podpore. Zato ne vztrajamo več pri določeni obliki, ampak pri ciljih: nova organiziranost bo morala biti takšna, da bo les iz slovenskih gozdov preusmerjala na predelavo v slovenske gozdno-lesne verige, zaposlenost v gozdarstvu pa bi morala tudi po letu 2016 ostati vsaj takšna kot zdaj. Podprli bomo vsak model, ki bo sledil tema ciljema, tudi če bo to državno podjetje za gospodarjenje z gozdovi,« pravi.
