Država na prvi stopnji izgubila pol kamnoloma

Velika Pirešica – Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov je celjsko okrožno sodišče zavrglo tožbo zaradi ugotovitve lastninske pravice na dobri polovici zemljišč v kamnolomu Velika Pirešica. Ne zato, ker ne bi bili do zemljišč upravičeni, ampak zato, ker so tožbo vložili prepozno. Sklad se bo na sodbo pritožil, prodaja kamnoloma pa stoji.

Za kamnolom je precej zanimanja predvsem zaradi prihajajoče gradnje drugega tira, prav v Veliki Pirešici naj bi bil namreč najbolj primeren kamen za gradnjo železniške infrastrukture, in tudi tretje razvojne osi.

Med večjimi interesenti je tudi VOC Ekologija (prej Ahac NG), ki od leta 2016 kupuje terjatve v stečaju CM Celje. Polovični lastnik VOC Ekologije je družina direktorja Romana Moškotevca, drugo polovico ima Simona Okorn, partnerka Janeza Škoberneta, nekdanjega direktorja in večinskega lastnika Cestnega podjetja Maribor, ki je Bošku Šrotu pomagal lastniniti Pivovarno Laško. Nakup terjatev več kot tri leta po začetku stečaja CM Celje ni bil naključen. V tistem času je namreč Remont speljal VOC Ekologiji asfaltno bazo, ki je na drugi strani ceste kot kamnolom. Remont je ponudil zgolj 100.000 evrov več kot VOC, ki je bil prej celo najemnik asfaltne baze.

Moškotevc je tako že pred časom dejal, da se za nakup kamnoloma zanimajo tudi zato, da bi tam postavili asfaltno bazo. Hkrati pa je razložil, da imajo z odkupi terjatev dobre izkušnje, da so tako za kratek čas postali lastniki podjetja Kograd Igem Tomaža Ročnika. Zato ne preseneča, da ima VOC Ekologija danes v stečaju CM Celje odkupljenih že za več kot osem milijonov evrov terjatev. Velika večina jih je zavarovanih z zemljišči v kamnolomu. In to prav na zemljiščih, ki bi po zakonu iz leta 1992 in pogodbi iz leta 1994 morala pripadati Skladu kmetijskih zemljišč.

Za zdaj ni jasno, kako to, da je Sklad za odkritje lastnine potreboval več kot dvajset let in več kot tri leta po začetku stečaja CM Celje, ko so kamnolom že nekajkrat neuspešno prodajali.

Dolgo iskanje pravice

Sklad se je po odkritju zemljišč pritožil zoper sklep o prodaji kamnoloma in predlagal izstavitev listine za vpis v zemljiško knjigo, dva tedna pozneje je pritožbo zoper prodajo umaknil, nato pa vložil prijavo izločitvene pravice za sporna zemljišča. Stečajna upraviteljica Milena Sisinger je izločitveno pravico priznala, VOC Ekologija jo je pričakovano prerekal. Sodišče je Sklad napotilo na pravdo zaradi ugotovitve izločitvene pravice. Tu pa se dodatno zaplete.

Sklad tega ni storil v 30 dneh, kakor predvideva insolvenčna zakonodaja, torej do 19. novembra 2016. Tožbo na ugotovitev lastninske pravice je vložil 3. aprila 2017. Novembra 2016 so nam na Skladu odgovarjali, da se prej za tožbo niso odločili, ker so ocenili, da jim s tožbo ne bi uspelo. Kaj se je v štirih mesecih spremenilo, odgovarjajo: »Tožba je bila vložena, ker je Sklad pridobil v revizijskem poročilu neodvisno pravno mnenje glede predmetne zadeve in se seznanil z naknadno pridobljenimi listinami. Tožba na ugotovitev lastninske pravice ne zastara in ni vezana na določila stečajne zakonodaje.«

Četudi bo višje sodišče pritrdilo sodbi in bodo državni hektari v kamnolomu pravnomočno izgubljeni, lahko glede na zadnje izjave predstavnikov Sklada pričakujemo, da bodo izkoristili vsa pravna sredstva. Prodaja kamnoloma se tako očitno še odmika.