»Država naj plača učbenike«

Ljubljana – Na današnji predstavitvi svojega ne povsem novega predloga so razložili, da bi to državo stalo 22 milijonov evrov, ob 30-odstotnem prispevku staršev pa 15 milijonov evrov. Učbeniki po eni različici torej le ne bi bili popolnoma brezplačni, bi jih pa učenci prejeli v trajno last, tako da bi vanje lahko pisali in jih bolj sproščeno uporabljali.

Založniki bi tako delovali v stabilnejših razmerah, zato bi bila učna gradiva cenejša in kakovostnejša, lažje bi razvijali tudi e-gradiva. »Pravila preskrbe z učbeniki pri nas se vsako leto spreminjajo, tako da imamo občutek, kot da živimo v hiši, ki jo vsako leto podre tornado. Želimo si vsaj majhno utico, v kateri bi v miru delali,« je sedanje razmere komentiral predsednik odbora založnikov Miha Kovač. Po njegovih besedah sistem vsakoletnega odkupa učbenikov in delovnih zvezkov, za katerega se zavzemajo, pravzaprav ni najprijaznejši do založnikov, saj država s tem dobi nadzor nad obsegom gradiv in težo šolske torbice, vendar se kaže kot najboljši izhod iz sedanjih nemogočih razmer na učbeniškem trgu. Ob podrobnejšem dogovoru o številu in obsegu gradiv, številu delovnih zvezkov ter o distribuciji bi bilo stroške mogoče še zmanjšati, zatrjujejo.

»Ta sistem draži učbenike«

Visoke cene učbenikov po njihovem niso le posledica nizkih naklad v naši državi, ampak neustrezne politike učbeniških skladov, ki omogoča večkratno izposojo učbenika. »Ta sistem draži učbenike in ne spodbuja njihove kakovosti. Predvsem pa ni razvojno naravnan, ker sili založnike, da stroške razporedijo na samo eno leto, medtem ko se v drugih državah razdelijo na več let. To je slabo zlasti z vidika razvoja e-gradiv,« je znova poudaril Kovač.

Nov, po prepričanju založnikov za vse boljši sistem, ki temelji na vsakoletnem odkupu učnih gradiv, bi bilo mogoče uvesti v treh do šestih letih, odgovornost za njegovo uvedbo je na strani države. Kaže pa, da se odnos šolske politike do založnikov v tem mandatu ne bo spremenil. Minister vztraja, da so učbeniki predragi, delovnih zvezkov pa je preveč. Prejšnji teden je delovna skupina za učbenike na ministrstvu za šolstvo – v njej so sodelovali tudi predstavniki štirih največjih založnikov – sporočila, da je oblikovala dva predloga preskrbe z učbeniki, a z vidika javnih financ za zdaj nobeden ni sprejemljiv, zato sistema kratkoročno ne nameravajo spreminjati.

Po prvem predlogu bi učenci dobili gradiva v trajno last, stroške pa bi si delili starši in država (ta bi morala prispevati 18 milijonov evrov). Po drugem bi si učenci učbenike za nekatere predmete v drugem in tretjem triletju še vedno izposojali v učbeniških skladih. Prispevek države bi bil v tem primeru deset milijonov evrov, vendar jih ima v ta namen zdaj na voljo le tri milijone.