Tiskane izdaje
Koper, Izola – Načrte, kaj vse bi bilo po odprtju predora Markovec mogoče narediti na obali, po kateri zdaj poteka regionalna cesta, lahko občini Izola in Koper očitno za precej časa pospravita v predale. Z ministrstva za infrastrukturo, kjer so se doslej izogibali jasnim odgovorom, so sporočili, da bo na novi hitri cesti veljal vinjetni režim in da bo treba zagotoviti brezplačno vzporedno cesto, če hočejo občine obalo obdržati za razvojne načrte.
Čeprav sta občini postopke, s katerimi želita doseči upravljanje zemljišča sedanje regionalne ceste, kjer bi pridobili približno pet kilometrov obale za rekreacijo, kopanje in druge turistične vsebine, sprožili že pred več kot letom dni, uradnega odgovora pristojnega ministrstva še nista prejeli.
Za Delo so na infrastrukturnem ministrstvu povedali, da so letih 1998 in 1999 pri izbiri različic cestne trase ugotovili, da je potencial prostora ob obali tako dragocen, da je smiselno hitro cesto umakniti v predor: »Občini Koper in Izola, ministrstvo za infrastrukturo in DRSC se bodo morali dogovoriti o najprimernejši prometni ureditvi na obali. Stališče ministrstva za okolje in prostor je, da je neposredni obalni prostor, kjer poteka sedanja regionalna cesta, tako dragocen, da ga je treba nameniti dejavnostim, povezanim z morjem. Tudi ministrstvo za infrastrukturo se s tem strinja, seveda ob ustrezni prometni ureditvi. Ob cestninski cesti je treba vzpostaviti vzporedno, državno necestninsko povezavo. Zato bo treba sprejeti odločitve in izvesti dogovore ter postopke na ravni ministrstva in občin.«
»Zahteva za ohranitev ceste ob obali je v očitnem nasprotju s temeljnim namenom občin, ki so si prizadevale zgraditi boljšo cestno povezavo med Kopro in Izolo zato, da bi obalo namenili rekreaciji in turizmu. To smo zapisali tudi v sprememebe družbenih planov, za katere je dala soglasje tudi tedanja vlada. Državna administracija ne more kar tako spreminjati strateških razvojnih načrtov. Ti so v interesu cele države,« je povedala Breda Pečan dolgoletna izolska županja.
Marko Pavliha, ki je bil prometni minister, ko je vlada v začetku oktobra 2004 sprejela državni lokacijski načrt (DLN) za cesto, je za Delo povedal, da je bilo temeljno izhodišče vlade ob sprejetju DLN, da se promet ob morju opusti in da se ljudem vrne obala za veliko primernejše vsebine. »Kasneje so se pojavili tudi mednarodni dokumenti, kot sta lizbonska pogodba in sredozemski protokol za celovito upravljanje obale, ki ne govorita samo o trajnostnem razvoju, ampak o dolžnosti držav, da skrbijo za izboljšave okolja. Obalna cesta je šolski primer takšne prakse, o kateri predavamo študentom.«
Da tedanja odločitev ni puščala nikakršnih dvomov o tem, da bi cesta ob morju lahko ostala, pravi tudi Dino Pucer, koprski župan v času obravnave in sprejetja najprimernejše trase: »Ta prostor je predragocen za cesto. Zato pa smo šli v tako drag predorski projekt.«
Pest drobiža ali pet kilometrov obale
V treh obalnih občinah so se že maja strinjali, da ne bodo dopustili cestninjenja na hitri cesti. Izolski župan Igor Kolenc je dejal, da ne bodo nikoli dovolili uvedbe vinjet za vožnjo skozi predor Markovec, saj bi to pomenilo preusmeritev tranzitnega prometa skozi Izolo, kar bi bilo zanjo usodno. Predstavniki turističnega gospodarstva so ocenili, da predlagana rešitev z vinjetami prinaša državi le nekaj deset tisoč ali kvečjemu nekaj sto tisoč evrov zaslužka, zaradi katerega pa po drugi strani že zdaj precej več denarja izgublja portoroški turizem in gostinci treh obalnih občin. »Ob morju smo ujetniki Darsovega zaslužka z vinjetami. Na ta račun smo izgubili polovico dnevnih in vikendgostov,« je zatrdil Mate Matjaž, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri GZS.
