Država si želi več večjih in manj manjših centrov

Dobova – Dva meseca po prvih prebežnikih v Sloveniji in teden dni po prvem snegu notranje ministrstvo (MNZ) še vedno išče lokacije za primernejše begunske centre. Sprejemni center v Dobovi je vse bolje opremljen, za namestitvene sta v igri dve novi večji zemljišči in en večji zidan objekt.

»Nove možne lokacije za nas ureja MNZ,« je za Delo načrte države potrdil direktor uprave za zaščito in reševanje Darko But. Kje so tri lokacije, kdaj se bodo dela začela in kakšna naj bi bila kapaciteta Slovenije za sprejem beguncev po posegih, ni hotel govoriti: »Naš cilj je, da bi po vzpostavitvi novih večjih centrov zaprli nekatere manjše.«

Slovenija je opremo za postavitev za zimo primernejših centrov – šotore z dimniki in kontejnerje – prejela tudi iz tujine, med drugim iz Madžarske in Finske. Med prvimi naj bi bil ukinjen center s platnenimi šotori v Lendavi.

Slovenija ima po podatkih policije s konca prejšnjega tedna zdaj v 16 namestitvenih in šestih sprejemnih centrih na voljo prostora za 9411 ljudi. Največji sta šotorišče Dobova livarna in parkirišče na mejnem prehodu Šentilj s kapaciteto 2000 ljudi. Vsaj v Dobovi, kjer smo si enega izmed treh velikih šotorov za prebežnike ogledali včeraj, je postelj na lesenih tleh šotorov precej manj.

Draga improvizacija

Medtem ko so Hrvati velik center v Slavonskem Brodu odprli že pred tedni, si Slovenija več večjih in manj manjših lokacij – ob poenostavitvi logistike – verjetno želi tudi zaradi manjših stroškov.

Ob obisku centra Dobova livarna smo neuradno izvedeli, da je posamezen šotor mogoče ogreti v pol ure, a da so stroški ob porabi 1300 litrov kurilnega olja na dan izjemno visoki. Med številnimi izdanimi računi je posebnost tudi zahtevek za plačilo kemičnega čiščenja uporabljenih dek, v čistilnico jih vsak dan odpeljejo en kontejner.

Največji sprejemni center v državi – v brežiški občini je v drugem valu vstopilo v državo 200.000 od skupaj okoli 260.000 prebežnikov v Sloveniji – je nastal kot izhod v sili. Ideja zanj se je policistom porodila četrti dan zasedbe travnika v Rigoncah oziroma po tem, ko je bila kapaciteta brežiškega sprejemnega centra za 450 ljudi presežena skoraj desetkrat in so Dobovčani dovolili le improvizirano namestitev tujcev v prostore nekdanje Beti, in ne tudi v halo BGS elektrike.

Na delu 400 ljudi

»Tujci v centru Dobova livarna preživijo od tri do pet ur, nato so z avtobusi in vlakom transportirani v notranjost države,« pravi komandir policijske postaje Brežice Sandi Hervol: »Asfaltirali smo približno 4000 kvadratnih metrov, tako da je območje zdaj primerno tudi za pluženje. Šotori so ogrevani s toplim zrakom.«

Zaradi želje po čimprejšnji ukinitvi centra vodstvo brežiške občine ni dovolilo gradnje odtočnih kanalov. Zato je prejšnji teden ob prvem deževju zalilo najnižji del ploščadi in so z namestitvijo črpalk morali posredovati gasilci. Po Hervolovih besedah se v centru in na dobovski železniški postaji s prebežniki vsak dan ukvarja do 250 policistov, domačih in tujih, vojakov in carinikov. K tej številki je treba prišteti še okoli 140 članov civilne zaščite, gasilcev, prostovoljcev in zaposlenih prek javnih del ter 15 zdravstvenih delavcev.

»Madžari so na tej lokaciji od 27. oktobra, decembra jih bodo nadomestili Slovaki,« napoveduje Sebastjan Komočar, vodja zdravstvene oskrbe za prebežnike v Posavju: »Potreba po zdravstveni oskrbi je precej manjša, kot je bila; verjetno zaradi hitrejšega pretoka beguncev, ki na poti zdaj veliko manj hodijo in so tudi v boljšem psihološkem stanju. V bolnišnico na dan prepeljemo le še od 2 do 5 oseb, v celotnem drugem valu smo jih okoli 400.«