Tiskane izdaje
Murska Sobota – Pet let po vložitvi odškodninskih tožb je prebivalcem ob cesti G-3 država na podlagi predhodnih postopkov in pravnomočnih sodnih odločb izplačala 6,54 milijona evrov odškodnin. Medtem ko jim je direkcija za ceste (DRSC) kot izvršiteljica leta 2009 izplačala 4,6 in lani 1,8 milijona evrov, je imela letos na voljo le 131.465 in prihodnje leto 150.000 evrov.
Takratni minister za pravosodje Aleš Zalar je maja 2009 na tiskovni konferenci zagotovil, da ima država za izplačilo odškodnin 2100 oškodovancem rezerviranih 14 milijonov evrov, odvetnik večine Silvo Belec pa pravi, da bi morali dobiti 17 milijonov evrov. Tožbo so stanovalci vložili, ker da jim je država z dopustitvijo prevelikega tovornega prometa od dolgovaškega mejnega prehoda proti Mariboru kršila osebnostne pravice do zdravega življenjskega in bivalnega prostora. DRSC je denar za letos že v celoti porabil in po besedah direktorja Gregorja Ficka plačal vse odškodnine, za katere so dobili pravnomočne odločbe.
Odvetnik Silvo Belec, ki zastopa dve tretjini od 3100 oškodovancev, podatka, koliko jih je država že poplačala, nima. Z gotovostjo predvideva, da je odškodnine dobilo le od 20 do 25 odstotkov oškodovancev, čeprav je večina zahtevkov za plačilo odškodnin že končanih in jih je le malo še nedokončanih oziroma še niso pravnomočni. »Oškodovanci pričakujejo, da jim bo država na koncu izplačala odškodnine v skupnem znesku 17 milijonov evrov,« je povedal Belec. Najnižja doslej izplačana odškodnina je bila 800 evrov, najvišja pa 8000 evrov na oškodovanca.
Država je še predlani kazala visoko pripravljenost za izplačilo spodobnih odškodnin. Minister za pravosodje Zalar je namreč maja zagotovil, da ima država za izplačilo odškodnin 2100 oškodovancem rezerviranih 14 milijonov evrov. DRSC je odškodnine na podlagi sklenjenih poravnav in pravnomočnih odločb izplačeval do februarja, nato pa je prenehal, ker je državno pravobranilstvo ugotovilo, da so oškodovanci zamudili roke za vložitev zahtevkov za odškodnine.
Stališče državnega pravobranilstva je bilo, da bi morali zahtevke za izplačilo vložiti takoj, ko so težki tovornjaki začeli na cesti povzročati hrup, večji od dovoljenih mejnih vrednosti. To se je začelo dogajati takoj po osamosvojitvi Slovenije, ko so se spremenili prometni tokovi v srednji in vzhodni Evropi.
Ljudje so bili predolgo potrpežljivi, ko pa je hrup ob cesti, ki jo je do leta 2008, ko je bil tovorni promet preusmerjen na pomursko avtocesto, prevozilo poldrugi milijon težkih tovornjakov na leto, za pet- in večkrat presegel dovoljene mejne vrednosti, so se odločili, da od države zahtevajo odškodnino. Višje sodišče v Mariboru in vrhovno sodišče dodatnega argumenta državnega pravobranilstva nista upoštevali. Obe sodišči sta potrdili, kar sta storili že leto oziroma dve pred tem, da so oškodovanci upravičeni do izplačila odškodnin.
Tako so oškodovanci letos poleti začeli prejemati odločbe za odškodnine, ne pa tudi denarja. Po besedah Gregorja Ficka je DRSC odobril izplačilo vseh prejetih pravnomočnih odškodninskih zahtevkov: »Kar zadeva direkcijo, ta oškodovancem ni ničesar dolžna. Ne vem pa, ali so vsi tudi v resnici dobili odškodnino. Konkretno izplačilo odškodnin na podlagi našega virtualnega izplačila mora opraviti ministrstvo za finance.«
»Država ima očitno težave z zagotavljanjem denarja za izplačilo. Sam sem se že trikrat tudi uradno pozanimal, kdaj bodo oškodovanci s pravnomočnimi odločbami prejeli konkreten denar. Dvakrat nisem dobil odgovora, v tretje pa mi je bilo pojasnjeno, da bo denar za izplačilo odškodnin zagotovljen z rebalansom proračuna,« je povedal odvetnik Belec.
A niti po sprejetju rebalansa proračuna denarja ni na računih oškodovancev. »Z veliko gotovosti lahko tudi trdim, da se s počasnim izdajanjem odločb oškodovancem izplačilo odškodnin načrtno zavlačuje.«
