Tiskane izdaje
V teku sta dva programa: 30 milijonov evrov za javna najemna stanovanja in bivalne enote v občinah ter 15 milijonov za bivanjske potrebe starejših. Nadzorni svet sklada je prenovljen program za starejše potrdil lani jeseni, vnesel nekaj koristnih novosti, ponujenih 15 milijonov evrov pa naj bi bilo na voljo za porabo v treh letih, do 2020, oziroma do zaključka posameznega projekta.
Tudi za dnevne centre
Za sredstva SSRS lahko kandidirajo občine, javni nepremičninski skladi in druge pravne osebe zasebnega in javnega prava (npr. javni zavodi, neprofitne stanovanjske organizacije, zadruge, socialna podjetja), ki pridobivajo enote za starejše z gradnjo, rekonstrukcijo ter obnovo objekta ali dela objekta. Financiranje je lahko v obliki kredita ali soinvestitorstva. Kredit pride v poštev za pridobivanje stanovanjskih enot v vseh treh oblika bivanja: domovih za starejše, oskrbovanih stanovanjih in centrih dnevnega varstva za starejše, medtem ko bi sklad kot soinvestitor vstopil skupaj z upravičenimi prosilci le pri gradnji novih oskrbovanih stanovanj s pripadajočimi parkirnimi mesti.
Pri soinvestitorstvu bo sklad vložil do največ 50 odstotkov obračunske vrednosti investicije in bo potem tudi lastnik polovice zgrajenih stanovanj. Drugo polovico lahko prispeva partner iz svojega žepa ali v določenem deležu pri skladu najame kredit, zemljišče pa lahko zagotovi občina. Kombinacije za zaprtje finančne konstrukcije projekta so zelo različne, od tega, koliko bo 15 milijonov evrov porabljenih za kredit, koliko pa za soinvestiranje, kjer del primaknejo partnerji, pa bo odvisno, koliko bivalnih enot bo iz tega nastalo.
Direktor SSRS Črtomir Remec si želi, da bi bilo vsakega nekaj. Ocenjuje, da program lahko prinese 200 do 300 stanovanjskih enot, a »ne glede na to, kako bodo sredstva uporabljena, bo šel denar za pravi namen«.
Nadvse vabljivi krediti
Sicer pa so posojilni pogoji pri SSRS izjemno vabljivi: v tem razpisu je obrestna mera 12-mesečni euribor+0,3 odstotka in se spreminja enkrat na leto, odplačilna doba pa največ 25 let. Pri soinvestiranju v oskrbovana stanovanja je omejitev primerna vrednost naložbe; vsakršen luksuz tu odpade. Za sklad so namreč sprejemljivi projekti, kjer je vrednost investicijskih del (GOI cena) do 1050 evrov za kvadratni meter, cena parkirnega mesta pa ne sme presegati 7000 evrov.
In kakšno je zanimanje v občinah? S projektom za gradnjo oskrbovanih stanovanj se je na SSRS prva obrnila občina Velenje (za 15 stanovanj), pogovori o tem tečejo z županoma Trebnjega in Novega mesta. Alternativa za investitorje je sicer tudi partnerstvo z Nepremičninskim skladom PIZ, a ne glede na to, kdo bo sodeloval v naložbi, bistveno je, da se oskrbovana stanovanja gradijo. In to ne le v zasebni režiji in kot (luksuzno) tržno blago (največji tak investitor je podjetje Mijaks), ampak tudi kot korektna najemna ponudba, za katero stoji država oziroma občina.
Promovirajo sobivanje
A ni vse v pridobivanju stanovanj oziroma v institucijah, v katere naj bi se zatekali starostniki. Skrb za bivalno okolje starejših državni stanovanjski sklad udejanja tudi v projektu Sobivamo, skupaj z ministrstvom za okolje in prostor ter ostalimi partnerji. Delovna skupina vsak teden gostuje v drugi mestni občini in tam poskuša ugotoviti, kakšne so potrebe in želje ljudi, pa tudi trenutne možnosti nastanitve starejših.
Gostje prisluhnejo njihovim bojaznim, zbirajo in naprej delijo dobre izkušnje in dobre prakse.
Skozi pogovor preverjajo njihovo pripravljenost za nove oblike bivanja, tudi na primer za medgeneracijske povezave, in jih motivirajo k iskanju drugačnih, neinstitucionalnih rešitev. Promovirajo sobivanje – kot model, ki je v tujini že dolgo uveljavljen in zaželen, pri nas pa si šele utira pot. Sobivanje je način, kjer v skupnosti živi več starejših oseb, ki so si med seboj v oporo, ki si delijo bremena opravil in stroškov, popestrijo vsakdan in okrepijo občutek domačnosti.
V sredo se bo karavana ustavila še v Novi Gorici, prihodnjo sredo pa bo njena končna postaja Ljubljana. Potem ko bodo predstavniki partnerjev v projektu potegnili črto pod 11 srečanj, bodo najbrž prišli na plan z jasnejšo vizijo, kako želi Slovenec živeti na stara leta, in s konkretnimi načrti, kako mu pri tem lahko država pomaga.
