Državni svet razburja Zagreb

Ljubljana/Zagreb - Predsednik državnega sveta (DS) Blaž Kavčič je včeraj v Ljubljani na slovesnosti ob dnevu spomina na holokavst, ki jo je organizirala Zveza združenj borcev, pojasnjeval tudi, zakaj je državni svet minuli teden »dvignil prst opozorila« ob vprašanju ratifikacije protokola o vstopu Hrvaške v Nato. Kavčič je znova opozoril, da se Hrvaška doslej ni nikoli distancirala od izročila NDH (Neodvisne države Hrvaške) in ustaštva, pogovori med državama pa bodo lahko bolj mirni in tvorni, ko bo začela soseda zaznamovati dan spomina na holokavst. Na Hrvaškem pa se začudeni sprašujejo, kaj ima NDH skupnega z Natom.

Predsednik državnega sveta Blaž Kavčič je v slavnostnem govoru dejal, da razume holokavst kot tragedijo nedolžnih. Spomin na holokavst je treba ohranjati, meni predsednik »drugega doma«, ker se še vedno pojavljajo ljudje in gibanja, ki holokavst zanikajo. Izkušnja nedavnih zločinov na tleh nekdanje Jugoslavije priča, da nestrpnost, diskriminacija in rasizem niso zgolj predmet preteklosti, je poudaril in se ob tem navezal na stališče državnega sveta do vključevanja Hrvaške v Nato. Kavčič je dejal, da so najvišji predstavniki hrvaške države še danes v zadregi, ko bi se morali distancirati od izročila NDH in ustaštva, še več, s tem ima težave celotna hrvaška družba. »Ko bo začela Hrvaška obeleževati dan spomina na holokavst, se bomo lahko bolj mirno in tvorno pogovarjali,« je dejal predsednik državnega sveta Blaž Kavčič.

Stališča DS so na Hrvaškem zelo odmevala, tukajšnji politiki in mediji pa so se spraševali, kaj neki ima NDH skupnega z ratifikacijo protokola o vstopu v Nato. »Večkrat je bilo izpostavljeno, da je hrvaška država nastala na temeljih antifašizma, kar tudi je,« je za HTV izjavil tiskovni predstavnik hrvaške vlade Zlatko Mehun in dodal, da vsi, ki poskušajo podtakniti kaj drugega, »živijo v daljni preteklosti«. Po njegovem smo v regiji utrujeni od preteklosti, ki jo je sicer treba poznati in upoštevati, a boljši je pogled v evropsko prihodnost. Podobno mislijo v opoziciji, podpredsednik SDP Zlatko Komadina je zavrnil navedbe DS, da se Hrvaška ni nikoli jasno odrekla NDH. Dejal je, da je Hrvaška svojo državnost gojila na antifašizmu in da je žalostno, da je »Piranski zaliv potonil v drugo svetovno vojno«, saj bi morali biti zdaj konstruktivni, ne pa da se vračamo v »meglo preteklosti«.

Sklepe DS so na Hrvaškem vodili v rubrikah »neverjetno, a resnično«, podobno so razmišljali zgodovinarji. Tvrtko Jakovina je vprašal, ali so »Slovenci rešili vse z belo gardo in domobranci« in ali so pozabili, s kom so bili v vojni in zoper koga so se borili. Zgodovinar Ivo Goldstein dodaja, da so se hrvaške oblasti javno distancirale od NDH, medtem ko je slovenski zgodovinar Jože Dežman za Jutarnji list dejal, da »takšen sklep ni v čast DS«, saj da se na takšni ravni »lahko razpravlja samo za šankom«.

Brez dvoma ima Hrvaška težave z dediščino NDH, ki navdušuje predvsem desne radikalne nacionalistične kroge, del RKC in tudi del mladine, toda hrvaška oblast se je v zadnjih letih javno povsem jasno distancirala od NDH, ustaštva in njegovih zločinov in poudarjala antifašizem kot podlago sodobne hrvaške države. Starejši antifašisti sicer opozarjajo, da oblasti po letu 2000 niso poskrbele, da bi borcem vrnili odvzete pravice, znova postavili na tisoče zrušenih antifašističnih spomenikov ali vsaj obnovili muzej Zavnoha (najvišjega telesa osvobodilnega gibanja na Hrvaškem).

Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela