Državni zbor ni potrdil Ranta

Ljubljana - Državni zbor je s 34 glasovi za in 38 glasovi proti na tajnem glasovanju zavrnil predlog predsednika države Janeza Drnovška, da za naslednjih šest let na položaj guvernerja Banke Slovenije imenuje viceguvernerja Andreja Ranta. Za izvolitev bi potreboval večino vseh glasov, torej 46.

„Bilo mi je v čast, da me je predsednik države predlagal za mesto guvernerja Banke Slovenije. Predlog kandidature sem jemal zelo resno. Vsem poslancem v poslanskih skupinah sem s ponudbo za razgovore želel omogočiti, da me bolje spoznajo. Nekatere poslanske skupine so se na ponudbo odzvale, druge, med njimi poslanske skupine koalicije, so jo zavrnile,“ je zapisal Rant v današnjem sporočilu za javnost po neuspeli kandidaturi za guvernerja BS.

„Ob odločitvi, ki so jo sprejeli poslanci, bi se rad zahvalil tistim, ki so glasovali zame,“ se nadalje zahvaljuje Rant.

„Končna odločitev, v kateri imajo odločilno težo glasovi koalicije, pomeni poglabljanje negotovosti v okolju, v katerem deluje Banka Slovenije. Sprejeta odločitev je suverena pravica poslancev. Z roko v roki z njo hodi tudi odgovornost," še kritično dodaja.

Predsednik republike je Ranta za novega guvernerja Banke Slovenije za šestletni mandat predlagal po neuspeli kandidaturi zdajšnjega guvernerja Banke Slovenije Mitje Gasparija. Drnovškov kandidat sicer tudi ni dobil zadostne podpore članov parlamentarne mandatno-volilne komisije, saj so njegovemu imenovanju nasprotovali v SDS, NSi, SLS in SNS, medtem ko so mu podporo izrekli poslanci LDS, SD in DeSUS.

Sedaj se postavlja vprašanje, koga bo predsednik Drnovšek po Rantu predlagal za novega guvernerja BS?

Do tretjega kandidata s predhodnim posvetovanjem

Poslanske skupine, ki Ranta niso podprle, so v današnji razpravi izrazile pričakovanje, da se bo Drnovšek pri izbiri tretjega kandidata z njimi predhodno posvetoval. Tisti, ki so Ranta podpirli, pa so izpostavljali, da je treba izbrati neodvisnega kandidata. Svetovalka predsednika republike Magdalena Tovornik je ob tem poudarila, da je lahko vsaka poslanska skupina, ki se je želela seznaniti z Drnovškovim predlogom, dobila vse informacije.

Janša: Pravila za imenovanje guvernerja nekorektno spreminjati

Premier Janez Janša je danes ob robu vrha EU v Bruslju po drugem neuspešnem glasovanju za novega guvernerja Banke Slovenija zavrnil možnost spreminjanja pravil v tem postopku. "Pričakujemo, da bodo tisti, ki so pristojni, da se na čelu Banke Slovenije po izteku enega mandata dobi novo kredibilno osebo, naredili vse, kar je v njihovi moči, da se to zgodi čim prej," je poudaril in dodal, da bi bilo "nekorektno sredi postopka spreminjati pravila igre, ne glede na to, ali so nam všeč ali ne".

Premier tako pričakuje, da bo predsednik države pri naslednjem predlogu za kandidata za novega guvernerja Banke Slovenija "opravil posvetovanje z državnim zborom in poslanskimi skupinami, ter da ne bo po nepotrebnem izpostavljal kandidatov, ki nimajo možnosti za uspeh".

V skladu s slovensko zakonodajo je to vprašanje vezano na odnos med predsednikom države, ki je po zakonu predlagatelj, in med državnim zborom, ki je po ustavi tisti organ, ki odloča o guvernerju Banke Slovenije, je pojasnil Janša.

Če gre za soodgovornost dveh institucij, je v primeru njunega nesodelovanja nemogoče priti do pozitivnega rezultata, je poudaril in zavrnil možnost spreminjanja pravil, češ da takšno "razmišljanje ni potrebno". Slovenija ima več kot desetletno prakso s temi postopki in tudi doslej se je nekatere funkcije volilo trikrat ali štirikrat, je dejal.

Več govora o Banki Slovenije kot kandidatu

V razpravi je velika skupina poslancev govorila bolj o Banki Slovenije kot pa o samem kandidatu. To je ugotovila tudi Tovornikova, ki je opozorila, da se ni jasno vedelo, ali je kandidat Rant ali Gaspari in Nučič. Iz tega bi lahko sklepala, da nobeden od 400 uslužbencev Banke Slovenije nima možnosti, da bi postal guverner, je dejala.

Tanko: Rant ni kos funkciji guvernerja

Jože Tanko (SDS) je že prej napovedal, da Ranta ne bodo podprli. Prevzem evra po njegovem "ni edino pomembno merilo za zasluge posameznikov in institucij". Odgovornosti BS so jasne, ugotovitve nadzora pa bi morala predstaviti poslancem. Namesto tega je njihov odnos do poslancev žaljiv. "Rant je del tega nezakonitega in ignorantskega odnosa Banke Slovenije do DZ. Taki kandidati niso primerni za opravljanje tako odgovorne funkcije, kot je guverner," je pribil.

Podpora LDS zagotovljena

Poslanska skupina LDS Ranta je po besedah Milana Petka podpirala. "Predlog predsednika je primeren, logičen in dober," je dejal in dodal, da mu koalicija ne more očitati, da je strokovno nepodkovan kandidat. Petek je še ocenil, da je DZ danes še enkrat odločal o odnosu med vlado in institucijami, ki bi morale biti neodvisne in samostojne.

Horvat o odgovornosti državnega zbora

SD je Ranta podpirala, je ponovil Feri Horvat. Kot je dejal, je bila danes pri popravnem izpitu odgovornost DZ za imenovanje guvernerja še večja. "Vpliv posamezne države z evrom v Evropski centralni banki bo odvisen od kompetentnosti kandidata. Države zato za guvernerje pogosto izbirajo ljudi iz centralne banke," je opozoril. Rant ima, kot je dejal, po njihovi oceni osebne lastnosti in strokovne izkušnje, ki utemeljujejo njegovo imenovanje.

„Izbira guvernerja ni v ponos“

Jožef Horvat je v imenu NSi napovedal, da Ranta ne bodo podprli. "Proces izbiranja novega guvernerja Sloveniji ni v ponos," je sicer dejal in ponovil, da se prvi krog izbire kandidata za njih še ni zaključil. Ranta nisoe podprli, ker je zavajal DZ, da inšpekcija banke LBS iz New Yorka leta 2000 ni bila izvedena; po njihovih podatkih je bila, DZ pa z rezultati ni bil seznanjen.

Barovič: Rant sokriv za razprodajo slovenskih bank

Bogdan Barovič (SNS) je izpostavil, da njihova stranka nikoli ne bo podprla ljudi, ki razprodajajo slovenske banke. Sedanji guverner Gaspari je dovolil razprodajo slovenskih bank, sokriv pa je tudi Rant. "Kdor bo razprodajal slovenske banke, ta ne bo nikoli na čelu bank, ki jih razprodaja," je bil odločen.

Nepovezani poslanci podpirajo Drnovškov predlog

Alojz Posedel je napovedal podporo skupine nepovezanih poslancev Drnovškovemu predlogu. Razlogov ni pojasnjeval, saj da so zelo jasno zapisani v predsednikovem predlogu in so bili potrjeni tudi v strokovni sferi. Hkrati je opozoril, da v primeru spoštovanja zakona, po katerem guvernerja predlaga predsednik države in ne vlade, ter upoštevanja strokovnih in ne političnih kriterijev, o njem sploh ne bi glasovali. Že prej bi namreč izvolili prvo predlaganega Gasparija, je dejal.

Žnidaršič: Protiargumenti nimajo nobene vrednosti

Tudi Franc Žnidaršič (DeSUS) je napovedal podporo Rantu, saj je po njegovih besedah brez dvoma sposoben opravljati to odgovorno funkcijo. Pri tem v DeSUS poudarjajo, da našteti nasprotni argumenti zanje nimajo nobene vrednosti, saj so "privlečeni za lase v trenutku, ko naj bi umazali dobro ime kandidata".

Poleg tega se Banko Slovenije kar naenkrat prikazuje kot problematično inštitucijo, ki bo brezhibna šele tedaj, ko bo v njej sedel guverner, ki bo povšeči koaliciji. Od takega razumevanja demokratičnih procesov pa se poslanska skupina DeSUS ograjuje in pri tem ne želi sodelovati, je poudaril Žnidaršič.

Milan Petek (LDS) je opozoril, da dogajanje v Sloveniji spremlja mednarodna javnost in da slabo vpliva na ocene, ki jih državi podeljujejo mednarodne agencije. Anton Kokalj (NSi) pa je menil, da Slovenija ne more omadeževati odločitev parlamenta in odločno zavrnil, da z zavrnitvijo nekega predlaganega kandidata delajo madež Sloveniji.

Med poslanci SLS odslej Marjan Drofenik

Sicer pa sklepni dan rednega zasedanja DZ poteka v znamenju imenovanj. Najprej so poslanci in poslanke po odstopu poslanca SLS Franca Kanglerja, ki je po izvolitvi za župana Mestne občine Maribor po napovedih vrnil poslanski mandat, z 51 glasovi za in nobenim proti za nadomestnega poslanca potrdili Marjana Drofenika. Novi poslanec je funkcijo tudi uradno prevzel in že sodeluje na seji državnega zbora.

Drofenika je na državnozborskih volitvah 2004 kandidiral za poslanca na listi SLS v volilnem okraju Šmarje pri Jelšah. Poslansko mesto je bilo sicer glede na volilni rezultat ponujeno Ivanu Žagarju, ki ga je tudi sprejel. Ker pa Žagar trenutno kot minister brez listnice vodi vladno službo za lokalno samoupravo in regionalno politiko, mu bo mandat miroval, funkcijo nadomestnega poslanca pa je tako sprejel 58-letni Drofenik iz Podčetrtka, ki je trenutno zaposlen v podjetju Štore Steel.

Programski svet RTVS z dvema novima članoma

Po odstopu treh članov programskega sveta Radiotelevizije Slovenija (RTVS) je državni zbor danes imenoval dva nova svetnika, in sicer odgovornega urednika tednika Novi glas Jurija Paljka (zanj je glasovalo 41 poslancev, proti pa 15) ter prvega podpredsednika Svetovnega slovenskega kongresa Marjana Terpina (podprlo ga je 43, nasprotovalo pa 13 poslancev). Tretjega člana programskega sveta bo DZ zaradi ponovljenega razpisnega postopka imenoval na prihodnji seji.

Državni zbor mora imenovati tri nove svetnike, ker so programski svet po zapletu zaradi nestrpnega govora v oddaji Piramida januarja zapustili Spomenka Hribar, Tanja Lesničar Pučko in Vlado Miheljak.

Poslanci izvolili sedem novih sodnikov

DZ je danes potrdil tudi spremembo v sestavi fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij. Z mesta člana so razrešili Igorja Hrasta in imenovali Bogdana Dobnika.

Poslanke in poslanci so poleg tega kot predstavnika državnega zbora v svet za sistem plač v javnem sektorju imenovali poslanca SDS Franca Sušnika za člana, sekretarja poslanske skupine LDS Dušana Vučka pa za namestnika člana.

DZ je v sodniško funkcijo izvolil sedem novih sodnikov. Na mesta višjih sodnikov na Upravnem sodišču so imenovali Adriano Hribar Milič, Bojano Prezelj Trampuš in Damjana Gantarja. Zorica Gogala je postala okrožna sodnica na Okrožnem sodišču v Ljubljani, Zdravko Limavšek okrajni sodnik na Okrajnem sodišču na Ptuju, Tina Benčič in Stanka Poredoš pa okrajni sodnici na Okrajnem sodišču v Piranu.