Državni zbor po dolgi razpravi sprejel novelo kazenskega zakonika

Ljubljana - S 44 glasovi za in tremi proti je državni zbor v nadaljevanju aprilske redne seje po dolgi razpravi, polni postopkovnih zapletov, sprejel vladno novelo kazenskega zakonika RS, ki naj bi odpravila nejasnosti pri ugotavljanju kazenske odgovornosti mladoletnih storilcev kaznivih dejanj. Še pred tem je večina zavrnila dopolnilo poslanske skupine SDS, s katerim so predlagali črtanje tretjega člena, kar bi pomenilo, da bi novela ostala povsem brez členov in bi bil zakonodajni postopek končan. Opozicijski poslanci so zavrnitev komentirali z besedami, da je koalicija zamudila edino pošteno priložnost, da bi se izvlekla iz te farse.

»Prepričan sem, da je bilo nadaljevanje seje odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje v nasprotju s poslovnikom, zato tudi poročilo, ki je bilo sprejeto, dejansko ne obstaja, kar pomeni, da ustrezne podlage za obravnavo novele kazenskega zakonika na današnji seji ni,« se je prvi oglasil vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko. V nadaljevanju je predlagal, naj zbor to točko preloži na eno prihodnjih sej.

»Predsednik odbora Vinko Gorenak je v nasprotju s poslovnikom državnega zbora in mimo odločitve odbora samovoljno sklenil, da odbor novele zakona ne bo obravnaval, dokler ne pridobi mnenja vrhovnega sodišča. Pridobitev tega mnenja po poslovniku ni pogoj za prekinitev seje, kar pomeni, da bi odbor moral predlog zakona obravnavati ali pa z glasovanjem odločiti, da njegovo obravnavo preloži,« mu je odgovoril predsednik zbora Pavel Gantar. »Predlagam, da zaustavimo te norosti, da prekinemo obravnavo tega zakona in da sejo delovnega telesa izvedemo korektno,« je povedal Jože Tanko, ki se je pri tem skliceval na mnenje Mira Cerarja, zunanjega svetovalca zbora za pravna vprašanja, namreč, da je bilo nadaljevanje seje odbora v nasprotju s poslovnikom.

Z Gantarjevo razlago so se v nadaljevanju strinjali predstavniki koalicijskih strank. Bojan Kontič (SD) je poudaril, da je predsednik odbora Gorenak samovoljno prekinil to točko dnevnega reda na seji in se odločil, da jo bo obravnaval, ko bodo izpolnjeni pogoji, ki jih je določil sam. Anton Anderlič (LDS) je dejal, da je državni zbor ob prekinitvi aprilske seje odboru naložil, da predlog novele kazenskega zakonika obravnava do konca aprilske seje, kar pa je Gorenak »bojkotiral«. Po mnenju Franca Žnidaršiča (Desus) je šlo pri prekinitvi seje obora za »namerno sabotažo«, ki je blokirala delo zbora. »Mislimo, da gospod Gorenak za tisti čas, ko ni opravil svojega dela, plače ne bi smel dobiti,« je dodal.

Zbor je nato s 43 glasovi za in 24 proti zavrnil postopkovni predlog za preložitev seje. Jože Tanko pa je vztrajal, da poslovniški pogoji za nadaljevanje seje niso izpolnjeni, ter predlagal prekinitev seje in sklic kolegija predsednika zbora. Gantar je njegov predlog zavrnil in ga ni dal na glasovanje. »Tako, kot ste si vi privoščili odločitev o tem, ali bo proceduralni predlog upoštevan ali ne, tako je tudi predsedujoči v delovnem telesu odločil, da predloga ne bo upošteval,« se je na njegove besede odzval Tanko. »Vi ste se odločili, da proceduralnega predloga ne boste dali na glasovanje in boste sejo nadaljevali, predsednik delovnega telesa pa se je tudi odločil, da proceduralnega predloga ne bo dal na glasovanje, in je sejo prekinil.«

Besedo je nato dobil državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Boštjan Škrlec, ki je povedal, da pravna norma v kazenskem zakoniku glede kazenske odgovornosti mladoletnih storilcev kaznivih dejanj ni dovolj jasna, zato želijo z vloženo novelo jasno povedati, da do sprejetja kazenskega zakonika za mladoletne veljajo določbe novega kazenskega zakonika.

Pri predstavitvi stališč poslanskih skupin so predstavniki koalicije poudarjali, da bo novela odpravila nejasnosti in preprečila možnosti različnega tolmačenja kazenskega zakonika, v opozicijskih SDS in SLS pa so vztrajali pri stališču, da so predlagane spremembe nepotrebne.

Iz petkove tiskane izdaje Dela