Državni zbor za razširitev preiskave spornih managerskih prevzemov

DZ je potrdil akt za razširitev obsega parlamentarne preiskave komisije za sporne managerske prevzeme. Komisija bo v skladu s tem preiskala, ali so pri prevzemih sodelovali tudi nosilci javnih funkcij, in sicer tako, da so pri bankah najeli posojila zase ali za podjetja v njihovem (so)lastništvu.

Objavljeno
01. februar 2011 19.27
Sumljive položnice v nabiralnikih
Ka.L., delo.si
Ka.L., delo.si
Ljubljana - Lojze Posedel (Zares), predsednik parlamentarne preiskovalne komisije, ki je bila ustanovljena zato, da bi ugotovili morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij pri financiranju menedžerskih prevzemov Istrabenza in Pivovarne Laško s strani bank v pretežni državni lasti (NLB in NKBM), je uvodoma pojasnil, da je komisija v prvem obdobju svojega dela zlasti pregledovala prevzemne zakonodaje od avgusta 2005 do začetka dela komisije, piše STA.

Zato so zaslišali več nekdanjih predstavnikov izvršne veje oblasti, pravnike in strokovnjake, ki so pomagali pri pripravi zakonodaje, ter regulatorje, je povedal Posedel in dodal, da so na ta način ugotovili pet glavnih problemov, ki so pripeljali do spornih prevzemov. To so:  prelahek dostop do denarja v bankah, pomanjkljiva prevzemna zakonodaja, premajhen nadzor regulatorjev, pohlep in neetičnost nekaterih managerjev ter prijateljske in politične povezave pri prevzemih, še piše STA. Komisija je poleg tega po Posedelovih besedah dobila več informacij, da so pri nekaterih prevzemih aktivno sodelovali tudi nosilci javnih funkcij. Vsi člani komisije so se strinjali, da bi razširili obseg parlamentarne preiskave tako, da bi pregledali tudi posojila drugih bank, ne le NLB in NKBM, in ugotavljali, ali in kakšno vlogo so imeli pri odobravanju posojil za managerske prevzeme nosilci javnih funkcij.

Andrej Magajna je v imenu nepovezanih poslancev dejal, da vsi podpirajo razširitev preiskave. Kot je zatrdil, so številke, vezane na nesmotrna posojila, in informacije o spornem ravnanju z družbeno lastnino zaskrbljujoči, sum, da je država postala plen lobijev in političnih elit, pa vse bolj prisoten in utemeljen. Poudaril je še, da skušajo politični ekonomski krogi s prevzemi in nezakonitimi metodami pridobiti predvsem družbena javna sredstva, še piše STA.

SDS vidi problem predvsem v izvajanju zakonodaje in ne v njeni pomankljivosti

Razširitev preiskave je podprl tudi Rudolf Petan (SDS), ki je član omenjene komisije. Po poročanju STA je v nagovoru poslancev Posedela dopolnil z besedami, da so med preiskavo ugotovili, da z zakonodajo ni bilo nič narobe oziroma da je bil problem pri izvajanju te zakonodaje. Izpostavil je še, da je bilo iz zaslišanj večkrat razvidno, da sodni sistem ni deloval učinkovito.

Sicer pa bi po Petanovih besedah veljalo preiskavo razširiti tudi tako, da bi laže ugotovili, zakaj je država v preteklosti v imenu nacionalnega interesa omogočala prodajo delnic družb domačim podjetjem po za tretjino nižji ceni, kot so jo ponujali tujci, še piše STA.