Sindikat policistov Slovenije (SPS) tudi zaradi vse težjih razmer zaradi begunske krize in želje po izboljšanju stanja policistov ne izključuje stavke. Kritičen je do mačehovskega odnosa države do policistov, a hkrati zavrača očitke, da trenutne težke razmere izkoriščajo za doseganje ciljev. »V zahtevah sindikata policistov gre za zaveze in materijo, ki je bila dogovorjena že zdavnaj, preden je nastala kriza z migranti,« pravijo v SPS. Kot nov očitek državi navajajo, da policisti za čezmerno obremenitev (na primer za 17- ali celo 26-urni neprekinjen delovnik) »dobijo absolutno neprimerno dodatno plačilo v višini 0,9 evra do približno 1,8 evra«. A ko smo te podatke, ki so, milo rečeno, ponižujoči, preverili, se je izkazalo, gre za precej bolj kompleksen sistem več vrst dodatkov k plači, ki pa ni tako enoznačen oziroma prav noben dodatek ne dosega le 0,9 evra.
Osnova sramotno nizka,
Poleg tega so vsi policisti upravičeni do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve (dodatek za čas neposrednega izvajanja nalog v posebni policijski enoti) v višini 65 odstotkov urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. V praksi to glede na povprečno urno postavko pomeni še dodatno plačilo v višini 4,3 evra bruto na uro.
Za delo prek polnega delovnega časa so policisti upravičeni do plačila rednega dela, povečanega za dodatek za delo čez polni delovni čas, ki znaša 30 odstotkov urne postavke osnovne plače (denimo, če je osnovna plača policista na uro 6,62 evra bruto, prejme policist še 1,99 evra dodatka, kar skupaj znese 8,61 evra bruto).
Če policist opravlja delo toliko časa, da je delovnik presežen z zakonom, ki ureja delovna razmerja, določeno najvišjo število ur dela prek polnega delovnega časa, se ta dodatek poveča za še 1,63 evra, skupaj torej za naduro prejme 10,24 evra bruto. Urne postavke se za izmensko delo v popoldanski in nočni izmeni oziroma za redno delo v popoldanskem času povečajo za še sedem odstavkov. Poleg tega so policisti upravičeni še do dodatkov za delo v posebnih pogojih (dodatek za delo ponoči 30 odstotkov, nedelje 75 odstotkov, ob dela prostih dneh 90 odstotkov osnovne bruto plače).
Policisti, ki jim je odrejena pripravljenost na domu, so upravičeni tudi do dodatka za čas stalne pripravljenosti v višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače.
Vodstvo policije in sindikat
Tako SPS kot Droletova sta poudarila, da je bila policija v zadnjih letih deležna resnejših varčevalnih ukrepov, ki se odražajo v izrabljenosti materialnih in tehničnih sredstev, povečani delovni obremenjenosti policistov in organizacijskimi kadrovskimi primanjkljaji.
Vodstvo policije sindikat poziva, da pri organiziranju morebitnih stavkovnih ukrepov upošteva, da državljani potrebujejo ustrezno varnost. Dodati velja še, da čeprav stavka bo, morajo policisti po zakonu izvajati vse potrebno, da varnost državljanov ni ogrožena, in morajo izvajati vse nujne naloge.
Varčevali bodo drugje
Pri tem se postavlja vprašanje, kje bo država, ki do včeraj ni imela denarja za plačilo povečanega obsega dela policistov, zdaj našla sredstva za plačilo vseh nadur in dodatkov.
S finančnega ministrstva so nam sporočili, da bodo glede na povečan obseg dela policistov in vojakov dodatna sredstva zagotovljena na račun prihrankov pri drugih proračunskih porabnikih. »V celoti je v proračunski rezervi za obvladovanje migrantske problematike za letos zagotovljenih 5,8 milijona evrov, v splošni proračunski rezervaciji pa je za potrebe poplačila zadevnih stroškov na razpolago še 6,4 milijona. Zaradi zaostrenih razmer bo finančno ministrstvo na vlado poslalo predlog dopolnjenega predloga proračunov za leti 2016 in 2017,« so še pojasnili.