Tiskane izdaje
Ljubljana - Vlada je po dvanajsetih letih včeraj sprejela uredbo o državnem prostorskem načrtu (DPN) za državno cesto po tretji razvojni osi za odsek Šentrupert-Velenje. To traso podpirajo v Velenju in gospodarstvo Savinjsko-šaleške regije (Saša) ter Koroške, nasprotujejo pa ji civilna združenja in občine Braslovče, Polzela in Šmartno ob Paki. Vlada je cesto Šentrupert-Velenje uvrstila v Načrt razvojnih programov 2017-2020.
Minister za kmetijstvo Dejan Židan tej trasi nasprotuje, a je vlada zavrnila tudi njegovo pritožbo na celovito presojo vplivov na okolje. Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je pred sprejetjem uredbe napovedal, da bo zanjo glasoval, čeprav ima o trasi pomisleke. Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen poudarja, da je bila trasa večkrat optimizirana prav zaradi ohranitve kmetijskih zemljišč: »Če omenim Občino Braslovče, so pred nekaj leti za gradbeno cono predvideli 150 hektarov kmetijskih zemljišč, kar je razveljavilo ustavno sodišče, in težko razumem, da zdaj nasprotujejo spremembi namembnosti za 30-40 hektarov kmetijskih zemljišč.« Poleg tega mora investitor za najbolj prizadete kmetije pripraviti programe prestrukturiranja. »To je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja,« je poudarila ministrica.
Štiripasovni odsek se bo začel v Velenju zahodno od tovarne Gorenje, do koder bo s Koroške speljan severni odsek tretje osi. V Spodnjo Savinjsko dolino bo cesta do avtoceste speljana zahodno od priključka Šentrupert. Odsek, 13,6 kilometra, je ocenjen na 300 milijonov evrov. Ministrstvo za infrastrukturo (MI) bo financiralo 9,5 odstotka stroškov, za preostanek pa bo država Darsu kot investitorju dala poroštvo za najetje posojila.
(Za povečavo kliknite na infografiko).
Med pripravo DPN so upoštevali številne pripombe. Zaradi ceste so v pripravi dodatni protipoplavni ukrepi, MI pa pripravlja sporazum z Braslovčami in Šmartnim ob Paki za obnovo regionalnih cest.
Šentrupert-Velenje do 2023
Do zdaj je Dars za meritve in dokumentacijo porabil 1,9 milijona evrov. Zdaj bodo na vrsti odkupi zemljišč in nepremičnin. »Delno nam je uspelo, delno pa trasa poteka po kmetijskih zemljiščih. Poskušali smo se čim bolj izogniti stanovanjskim objektom, a nekaj več kot 40 objektov s spremljajočimi poslopji je predvidenih za rušenje. Investitor bo lastnikom pripravil ustrezno nadomestilo. Sprejemanje DPN je bilo v 12 letih večkrat ustavljeno. Žal ministrstvo vmes ni imelo zakonske podlage, da bi preprečilo izdajo gradbenih dovoljenj,« je Majcnova odgovorila tudi na vprašanje, zakaj bodo rušili tudi nekaj legalno zgrajenih poslopij. Proračun bo v letih 2017 in 2018 moral, predvsem za odkup zemljišč, zagotoviti 26,6 milijona evrov, Dars pa do dokončanja ceste leta 2023 še 273,2 milijona evrov; letos 5, prihodnje leto 3,4, leta 2019 61,9 milijona evrov ter do leta 2023 še 201 milijon evrov.
Napoved ustavnega spora
Iz Civilne iniciative Braslovče so sporočili, da je njihov odvetnik pristojne opozoril, da bi bilo sprejetje DPN v nasprotju z evropskimi konvencijami in zagrozil z ustavnim sporom. »DPN je pripravljen skladno z zakonsko predvidenimi postopki in strategijo prostorskega razvoja Slovenije, uredba pa zahteva vso potrebno zakonsko dokumentacijo,« odgovarja Majcnova.
Predstavniki gospodarstva Koroške in Savinjsko-šaleške regije so se konec decembra sestali z nekaterimi ministri in zahtevali sprejetje DPN, saj slabe prometne povezave zmanjšujejo konkurenčnost, zavirajo razvoj in odvračajo investitorje v obeh regijah.
