Durs že na vrhu zmogljivosti

Ljubljana - Republiška davčna uprava, ki jo vodi generalna direktorica Mojca Centa Debeljak, ima blizu 2600 zaposlenih, v njenih registrih je 2,8 milijona zavezancev. Ustanova se pripravlja na nakup novega davčnega informacijskega sistema. Upadanje prihodkov za javne blagajne, tudi državni proračun, krepi pritiske na davčno upravo, naj zbere več dajatev. Uprava je pravkar objavila v javnosti odmevno poročilo o nadzoru v zobnih ambulantah: kršitve predpisov so nadzorniki odkrili pri tretjini od 161 zavezancev.

»Nadzor zobozdravstvene dejavnosti je projekt z natančno določenim ciljem: v prvi fazi urediti področje izdajanja računov, sledilo bo pregledovanje davčnih obračunov pri tistih zavezancih, kjer smo odkrili globlje vsebinske napake. Davčna uprava je zavezance iz te dejavnosti na začetku leta obvestila, da morajo izdajati račune vsi, ki imajo registrirano dejavnost. Veliko smo se ukvarjali z obveščanjem. Pregled zobozdravstva bo trajal tri leta. Za nas so na primer najbolj zanimivi zavezanci, ki imajo najmanjši dobiček na zaposlenega,« pravi Mojca Centa Debeljak.

Od leta 1996 se je število aktivnih inšpektorjev v davčni upravi znižalo s 456 na 300. Večina se je po besedah sogovornice upokojila: »Zaradi zahtev po zmanjševanju števila zaposlenih v državnih ustanovah nismo zaposlovali novih. Vseskozi pa je naraščalo število zavezancev v davčnem registru. Imamo 2,6 milijona zavezancev za vse dajatve in 300 inšpektorjev. Delež zavezancev, ki jih letno pregledamo, se ni zmanjšal, celo povečujemo ga. Menim pa, da smo pri inšpekcijskih pregledih dosegli svoj limit, kar zadeva število pregledov. Zavedati se je treba, da v primeru potrebe po večjem številu inšpekcijskih pregledov sedanje število inšpektorjev ne bo zadoščalo.«

Davčna uprava v imenu občin vsako leto izda približno 700.000 odločb o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Podatke o zavezancih za to dajatev, ki se steka v občinske proračune, ji zagotavljajo občine, a jih nekatere še vedno pošiljajo prepozno in slabe kakovosti. »Sicer imamo z občinami dogovorjen protokol o obliki in dostavi podatkov za odmero nadomestila, tako da mi vnesemo kontrole, za katere pač lahko poskrbimo na ravni davčne uprave. Pri določenem deležu rizičnih napak podatkov od občine ne sprejmemo in nadomestila ne odmerimo, če podatki niso natančni. Kljub temu nekaterih napak ne moremo preprečiti pri nas. Lahko pa rečem, da so težave iz leta v leto manjše, odvisne so tudi od dela in energije, ki jo je občina pripravljena vložiti v kakovostno bazo podatkov o zavezancih za nadomestilo,« pravi generalna direktorica davčne uprave Mojca Centa Debeljak.