Dva tuja jezika v osnovnih šolah? Neumnost!

Pogovor z Dušanom Mercem o tem, da so naše osnovne šole sicer dobre, a s sistemskimi pomanjkljivostmi.

Objavljeno
22. junij 2017 21.49
Katarina Bulatović
Katarina Bulatović
Ljubljana – »Otroci bodo trpeli, rezultatov pa ne bo. Ministrstvo s sodom brez dna preliva vodo,« spremembe osnovnošolske zakonodaje brez dlake na jeziku komentira Dušan Merc, dolgoletni ravnatelj Osnovne šole Prule, ki se od svoje pisarne poslavlja po 32 letih. Tik pred začetkom šolskih počitnic še opozarja, da so ravno te najbolj jasen kazalnik socialnih razlik med otroki.

Slovenskemu osnovnošolskemu sistemu so vprašani v zadnji anketi Dela podelili oceno tri. Koliko bi mu dali vi?

Verjetno bi se prav tako odločil za trojko. Čeprav je sistem ponekod dober, je v drugih delih totalno absurden. Ministrstvo je pri vpeljavi novosti popolnoma nevedno. O osnovni šoli in pedagogiki ne vedo ničesar. Šokantno neumno je, recimo, da bodo vsi prebivalci morali znati dva tuja jezika.

Zakaj?

Novi zakon je šovinističen do množice otrok. Zakaj bi se bodoči frizerji, blagajniki in podobni v poklicih, ki jih nujno potrebujemo, morali učiti dveh tujih jezikov? Zahtevati to od njih je idiotsko. O otrocih, ki te obveznosti ne bodo zmogli in bodo zaradi tega ostali brez osnovne šole, se nihče ne vpraša!

Naša obveza je, da otroke vzgojimo v odrasle s socialnim čutom ne glede na njihove sposobnosti in socialni status staršev. Ne gre le za znanje, ampak za vzpostavljanje medsebojnih odnosov. To pa s tem, ali nekdo zna poleg baleta in klavirja po francosko še povedati dober dan, nima nobene zveze. Ministrica bi morala zaradi tega predloga odstopiti.


Dušan Merc Foto: Katarina Rajevec/Delo


Kako ocenjujete njen dosedanji mandat?

Na ministrstvu za izobraževanje je okoli 520 zaposlenih. Kaj delajo, ne vem. Maja Makovec Brenčič ni v treh letih zamenjala nikogar. Z vsem, kar so ji dali na mizo, se je strinjala. Dovolj jasnega vpogleda v osnovnošolski sistem nima.

Kateri šolski minister je svojo nalogo doslej najbolje opravil?

Prvi, ki je imel vizijo in politično sposobnost, je bil Slavko Gaber. V temelju je izobraževanje razumel tudi Žiga Turk. Vsi drugi so bili brez vizije, znanja in smisla. Tudi nobena trenutna stranka nima kandidata, ki bi bil za to mesto ustrezen.

Kako smiselna je vpeljava nacionalnega preverjanja znanja, ki bo po novem poleg otrok v 6. in 9. razredu obvezna še za tretješolce?

Škodljiva je. Uradniki o tem odločajo, ker želijo ohraniti svoja delovna mesta, nikakor ne zato, ker bi otroci to potrebovali. Namesto da bi denar namenili kakovostnim vsebinam za učence, ga porabimo za katastrofalno izvedbo testov, polnih napak.

Torej bi jih morali ohraniti samo v 9. razredu?

Mirno jih lahko tudi ukinemo. Za znanstvene raziskave ni smiselno testirati celotne generacije, ampak samo njihov vzorec. Statistiko bi ministrstvo ne nazadnje moralo obvladati – pa je verjetno ne.

Z novim zakonom bo način imenovanja ravnatelja enofazen s soglasjem ministra, ne le njegovim mnenjem, kot je veljalo doslej. To podpirate?

Skrajni čas je, da ta kvazi demokratični postopek odvzamemo krajevni skupnosti, veljakom, učiteljskim zborom in staršem. Njihovo nasilje nad kandidati za ravnateljsko mesto je neskončno. Tako daleč smo prišli, da je ravnatelj njihov pokorni sluga za še en mandat. Tudi zaradi tega je vodenje šol in drugih zavodov v veliki krizi.

So pritiskali tudi na vas?

Nedvomno.

Kaj bi morali torej storiti za boljši osnovnošolski sistem?

Razbremeniti ga vseh neumnosti. Urniki so sestavljeni popolnoma nepedagoško, izbirnih predmetov je bistveno preveč. Ravno zaradi preobremenjenosti imamo veliko otrok s posebnimi potrebami, ki jih sistem uničuje.

Počitnice so najbolj jasen znak socialnih razlik med otroki. Nekateri so v tem času prepuščeni samo šolskemu igrišču, zato bi šole morale svoj program podaljšati z delavnicami in športom. Znebiti bi se morali tudi kamer in varnostnikov, ki so v šolah velik defekt. Lepo vas prosim – nismo v Čečeniji. Naše šole so varne.

Kakšno vlogo imajo pri izboljšavah starši?

Od šole pričakujejo, da bo naredila vse, pa ne zmore vedno, tako kot ne njihovi otroci, ki niso njihova last. Veliko je tudi trpinčenih otrok in zlorabljenih v družini, pa smo o tem veselo tiho. Šola mora vedno stati za svojimi stališči. Ne sme popustiti blesavim idejam staršev in ministrstva, ki jo neprestano porivajo iz kota v kot, kakor da je njihova dekla.

Kdo bo vaš naslednik?

Trenutna pomočnica ravnatelja Maja Mahle.

Bo uspešna?

Bolj od mene! Vsak ravnatelj mora verjeti v stroko in biti s politiko vedno v konfliktu. Tisto, ki izobraževalne institucije vedno znova ugrabi, da lahko uresničuje svoje zamisli, ki z resničnimi interesi otrok ponavadi nimajo veliko skupnega.