Tiskane izdaje
V zadnjih letih je Slovenija po pričakovani življenjski dobi dosegla razvito Evropo. Pričakujemo lahko, da bo ženska v povprečju živela dobrih 83 let, moški pa dobrih 77 let. A so velike razlike tudi znotraj Slovenije. Slovenski moški, ki je danes star 30 let in ima visokošolsko izobrazbo, lahko pričakuje 7,3 leta daljše življenje kot moški z nizko izobrazbo. Pričakuje lahko, da bo živel 4,3 leta manj kot danes 30-letna ženska z visoko izborazbo. Če živi na vzhodu Slovenije bo ob enaki izobrazbi živel predvidoma krajši čas, kot če živi v zahodnem delu Slovenije. S temi podatki je Tit Albreht iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje na predstavitvi predloga Resolucije zdravstva 2015 – 2025 predstavil enega od petih ključnih izzivov, na katere bo odgovorila resolucija in zdravstvena reforma – neenakost v zdravju.
Predlog resolucije o zdravstvu 2015-2025 je sicer predstavila na Brdu pri Kranju ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Tit Albreht je bil eden od razpravljalcev.
Poleg neenakosti je navedel še štiri ključne izzive: nadaljevanje vzpona kroničnih bolezni in vstop v dolgoživo družbo, grožnje zdravju, ekonomsko krizo in povečevanje potreb zaradi razvoja zdravstvenih tehnologij in mobilnost bolnikov.
Kronične nenalezljive bolezni, kot je na primer sladkorna bolezen ali pljučni rak, bodo zaradi življenjskega sloga še naprej naraščale. Nanje vplivajo predvsem tobak, alkohol in debelost. »Dvajset odstotkov ljudi v Sloveniji umre zaradi posledic kajenja. Tobak je v Sloveniji prepoceni. V Avstraliji, kjer so se resno lotili težave, je treba za škatlico cigaret odšteti, če preračunamo, 12 evrov. Pa kadi v Avstraliji samo 11 odstotkov bolnikov, v Sloveniji pa dvakrat toliko. Pri nas rečejo, da bi podražitev cigaret vplivala na inflacijo. Pri 75 odstotkih prebivalcev, ki ne kadijo, ne bi nič vplivala. Prav tako so pri nas cigarete v trgovinah preveč dostopne,« je navedel Albreht.
Ekonomska kriza je precej načela zdravstvo v Sloveniji. Slovenija namreč na krizo ni odreagirala s proticikličnim delovanjem, kot na primer Nizozemska in druge uspešne države. »Nizozemska je v krizi povečala izdatke za zdravje za 5,5 odstotka na leto, mi smo jih zmanjševali,« je navedel Albreht.
V Estoniji, ki je precej primerljiva s Slovenijo, so izračunali, da bi s 40-odstotnim zmanjšanjem umrljivosti zaradi srčnožilnih bolezni za tri odstotke povečali BDP. Uspelo jim je,« je omenil Albreht še drugi podoben zgled.
V Sloveniji za zdravstvo 2085, v Nemčiji 5006 dolarjev na prebivalca
Slovenski zdravstveni sistem je po porabljenih sredstvih in rezultatih zdravljenja najučinkovitejši na svetu, je nedavno povedal Tomaž Glažar z ministrstva za zdravje. V Sloveniji porabimo po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije za zdravstvo zgolj 2085 dolarjev na prebivalca, v Nemčiji, denimo, 5006 dolarjev na prebivalca, v Avstriji 5427, v Švici 9276, drugi v svetu pa so Američani, ki porabijo 9146 dolarjev po prebivalca letno. In rezultati?
Za ZDA jih je v okviru predstavitve in razprave o predlogu resolucije zdravstvenega varstva 2015-2025 na Brdu pri Kranju predstavila Nina Pirnat, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje: »V ZDA porabijo letno kar 750 milijard dolarjev neučinkovito, in sicer: 27,5 odstotka za nepotrebne storitve, 24,8 odstotka za predrago administracijo, 17 odstotkov za neučinkovito zdravstveno oskrbo, 13,7 odstotka za napihnjene cene, 9,8 odstotka za goljufije in 7,2 odstotka za neuspešne preventivne ukrepe.«
Slovenija in ZDA sta ne glede na veliko razliko v porabljenem denarju po skupnih pokazateljih zdravja prebivalstva po podatkih WHO praktično enaki, kar dokazuje uspešnost naše zdravniške oskrbe in visoke ravni zdravstvene nege. Pirnatova pa je naštela tudi nekaj slovenskih pomanjkljivosti, ki se tičejo predvsem skrbi celotne družbe za zdravje: čeprav je za posameznika po raznih anketah zdravje najvišja vrednota, v družbi še zmeraj ni prepoznano kot ena najpomembnejših vrednot. Ne zavedamo se povezanosti ekonomskega bremena kroničnih bolezni, ki je povezan z življenjskim slogom. Dovoljujemo prodajo zdravju škodljivih izdelkov, čeprav so finančne koristi manjše od stroškov zdravljenja zaradi bolezni, ki jih ti izdelki povzročijo. Meni, da je treba nujno več vlagati v preventivo in tako povečati zdravstveno pismenost Slovencev in Slovenk, da se bo vsak zavedal pomena zdravja in se temu primerno vedel. V Sloveniji je treba povezati socialne in zdravstvene obravnave, torej povezati zdravstvo, šolstvo, socialno varstvo in nevladne organizacije.
Denar od trošarin za preventivo
Zgolj štirje odstotki denarja, porabljenega za zdravstvo, pridejo iz državnega proračuna, kar je bistveno manj kot kjerkoli drugje v Evropi. Dejstvo je, da trošarin od tobaka in alkohola ne damo za odpravljanje posledic bolezni, ki nastanejo pri uporabnikih, pač pa za druge namene. Po načrtih ministrice Milojke Kolar Celarc bi bilo treba v prihodnje denar od trošarin preusmeriti v preventivo, iz državnega proračuna pa več denarja dati tudi za investicije v zdravstvu. Tako imajo namreč urejeno tudi v drugih evropskih državah. V Sloveniji je treba zagotoviti tudi denar za nabavo novih medicinskih tehnologij; to področje je država v kriznih letih zanemarila, zato imajo bolnišnice zastarelo in ponekod tudi že iztrošeno opremo.
Velik izziv za slovensko zdravstvo je odsotnost kazalcev kakovosti izidov zdravljenja. Tega se je Slovenija v zadnjih letih že lotila, a cilja ni dosegla. Tako ne vemo, katere zdravstvene ustanove so bolj varne kot druge. Tudi to je eden od ciljev ministrstva.
Pomemben izziv ministrstva za zdravje je tudi ureditev komplementarne oziroma alternativne medicine. Pri zdravilcih poišče pomoč tu in tam od 60 do 80 odstotkov bolnikov, a je področje varnostno pomanjkljivo urejeno. »Imamo zakon, a ne deluje. Problematično je zagotavljanje varnosti bolnikov,« je o alternativni medicini povedala Pirnatova.
