Dvanajst svetnikov za veto na zakon o arhivskem gradivu

Skupina 12 državnih svetnikov s prvopodpisanim Rajkom Fajtom meni, da novela zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih državo vrača "v nevaren vrednostni okvir, ki nas oddaljuje od demokratičnih standardov".

Objavljeno
07. februar 2011 15.13
Ne. Š., Ti. K.,delo.si
Ne. Š., Ti. K.,delo.si
Ljubljana - Državnemu svetu (DS) zato predlagajo, da odloča o odložilnem vetu na novelo zakona. Seja DS je sklicana za četrtek.

Skupina 12 državnih svetnikov s prvopodpisanim Rajkom Fajtom je v zahtevi za sklic izredne seje državnega sveta zapisala, da je predlagateljeva utemeljitev potrebnosti zakona "neutemeljena in zlorablja določene ustavne določbe". V tem kontekstu med drugim opozarjajo, da bi pri odločanju posebne arhivske komisije lahko prišlo do neenakopravnega obravnavanja in s tem neenakosti pred zakonom.

Ob tem, kot poroča STA, vlagatelji zahteve za sklic seje opozarjajo tudi na nekatere dogodke, ki so po njihovem mnenju botrovali sprejemu zakona po nujnem postopku. Tako med drugim navajajo zavrnjeno prošnjo za vpogled v gradivo nekdanje Službe državne varnosti, ki jo je na Arhiv RS naslovil publicist Igor Omerza.

Zakon iz leta 2006 določa, da je tovrstno gradivo dostopno brez omejitev, zato je bila omejitev dostopa do arhivskega gradiva po njihovem mnenju neutemeljena. Prav tako brez zakonske podlage je direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Sebastjan Selan tej dokumentaciji določil oznako "tajno", so prepričani vlagatelji.

Menijo, da ni nobenega razloga, da se to gradivo prikriva: "Očitno obstaja bojazen, da bi se odkrilo nekaj, kar bi močno obremenilo posamezne najvišje državne funkcionarje." Kot so zapisali, jih v to prepričuje tudi dejstvo, da je bil 25. januarja letos pooblaščeni skupini komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb prav tako onemogočen vpogled v gradivo. Je pa ta komisija ugotovila, da si je Sova lansko jesen za več kot dva tedna izposodila isto originalno gradivo.

Državni zbor je novelo zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih ob nasprotovanju opozicijskih poslancev sprejel v petek. Novela spreminja dostopnost do arhivskega gradiva, ki vsebuje podatke obveščevalno-varnostnih služb in so občutljivi zaradi varstva človekovih pravic in nacionalne varnosti.

Koalicija poziva k odvezi molčečnosti vabljenih na sejo komisije za nadzor varnostnih služb

Trije koalicijski člani komisije DZ za nadzor obveščevalnih služb so pozvali vlado, DZ in Sovo, da svoje nekdanje funkcionarje, vabljene na nujno sejo komisije glede zaplete o izročanja gradiva nekdanje SDV, odvežejo molčečnosti. Poslanci so sejo zahtevali zlasti zaradi obtožb predsednika SDS Janeza Janše v zapletih z arhivi.

Na seji komisije DZ za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb želijo Dušan Kumer (SD), Tadej Slapnik (Zares) in Anton Urh (DeSUS) osvetliti obtožbe v zvezi z izročanjem arhivov nekdanje SDV. Poslanci so sicer minuli petek sprejeli novelo zakona o varstvu arhivskega gradiva, piše STA.

Za to so se po poročanju STA odločili, da bi lahko komisija v okviru svojih pristojnosti raziskala obtožbe o tem, ali je bil protipravno onemogočen dostop do arhivskega gradiva nekdanje SDV, ki je shranjen na Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova) in ali je prišlo do izvzema, presnemavanja, odtujitve ali pa sprememb arhivskih gradiv nekdanje SDV oziroma nezakonitih aktivnosti v povezavi s celotnim korpusom omenjenega gradiva.

Poslanci so ostro obsodili zlasti navedbe Janeza Janše, da je predsednik republike Danilo Türk lagal, ko je dejal, da ni vedel za bombni napad v Velikovcu leta 1979. Dokaze za to namerava Janša predložiti ta teden, poroča STA.

Na sejo komisije so poleg Janše vabljeni tudi nekdanja direktorja Sove Matjaž Šinkovec in Ivan Rupnik, člana vladne delovne skupine za oceno dela Sove Aleksander Lavrih in Branko Cvelbar, nekdanji uslužbenec Sove Cveto Tovornik ter nekdanji predsednik komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Davorin Terčon.

Na podlagi zakona o Sovi, zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb ter zakona o tajnih podatkih so te osebe dolžne varovati tajne podatke, s katerimi so se seznanili oz. jih pridobili pri delu, piše STA. Prav tako jih ne smejo uporabljati v druge namene kot za izvajanje delovnih nalog ali funkcije.

Ker pa gre za bivše uslužbence, koalicijski člani komisije predstojnike Sove, DZ in vlade prosijo za odvezo molčečnosti glede tajnosti podatkov, s katerimi so se soočili pri opravljanju svojih nalog, še navaja STA.