Tiskane izdaje
Tisoč šestindvajset dijakov, 25 mentorjev, šest ravnateljev - toliko udeležencev so v »kabinetu nemcistov« na trboveljski Gimnaziji in ekonomski srednji šoli (GESŠ) na slovenski in nemški strani našteli v 20 letih, kar poteka mednarodna izmenjava z gimnazijci iz Scheinfelda.
To je eden redkih mednarodnih projektov z 20-letno tradicijo celo v slovenskem merilu in edini na zasavskih srednjih šolah. Zasavski dijaki drugih letnikov gostijo nemške vrstnike ravno v teh dneh; na šoli so jim pripravili prilagojen pouk in nekaj izletov po Zasavju ter državi.
Letošnja izmenjava je nekoliko šibkejša: v njej sodeluje 18 dijakov in dva mentorja; najbogatejša pa je štela tudi 30 udeležencev. Zasavski dijaki bodo obisk vrnili konec aprila, ko bodo v Scheinfeldu pripravili osrednjo prireditev ob 20-letnici sodelovanja.
»Če bi si ob koncu pouka v času izmenjave rekli 'adijo', danes ne bi slavili 20-letnice; tako pa dijaki za teden dni postanejo del družinskega živjenja svojih gostiteljev in to je ravno tisto, česar drugi mednarodni projekti ne poznajo,« pomen neformalnih stikov poudarjata profesorici nemščine na GESŠ Alenka Arh Šmuc in Marjetka Kafel.
Začetki izmenjave segajo v leto 1994. »Še preden smo leta 1994 zaključili prvo izmenjavo, smo vedeli, da ni zadnja, ker je bilo še toliko idej. Zato sva s kolegico Marijo Holešek z veliko entuziazma izkoristili priložnost,« se začetkov spominja Kaflova. Dodaja: »Za dijake, ki se tujega jezika učijo šele leto in pol, je izmenjava velika življenjska izkušnja, ki ne bogati le znanja nemščine. Prek nje navezujejo socialne stike, razvijajo toleranco do drugačnih in spoznavajo jezik v izvornem okolju ter tujo kulturo, navade, tempo življenja, drugo kulinariko ...«
Razlik med malo Slovenijo in veliko Nemčijo ter bavarskim Scheinfeldom z vsega dobrimi 4500 prebivalci (večje mesto, 40 kilometrov stran, je Würzburg) in rudarskimi Trbovljami, pa je kar nekaj.
Največji »kulturni šok« dijakom obeh držav vsakokokrat, kakor se izkaže, prinašajo šolska pravila. Na GESŠ se morajo dijaki sezuti, v Scheinfeldu, za primer, obstaja »šolsko območje«, na katerem velja stroga prepoved prenosnih telefonov ... »To je bil eden največjih šokov zadnjih let za naše dijake,« pripoveduje Kaflova, ki izmenjavi med dvema kulturama pripisuje tudi zaslugo, da sta pregovorni germanska hladnost in distanca v dvajsetih letih prerastli v pravo slovansko gostoljubnost.
