Tiskane izdaje
Ljubljana/Bruselj - Danes minevata dve leti od vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Prvega maja 2004 je poleg Slovenije v unijo vstopilo še devet držav - Slovaška, Češka, Poljska, Madžarska, Latvija, Litva, Estonija, Malta in Ciper - in to je bila največja širitev EU v njeni zgodovini. Tako v Ljubljani kot v Bruslju in v prestolnicah preostalih novih članic ob drugi obletnici prevladujejo ocene, da je bila širitev uspeh.
Po oceni slovenskega premiera Janeza Janše se je Slovenija "dobro zasidrala" v uniji. Javna podpora članstvu v EU ostaja visoka, za državljane bistvenih sprememb ni bilo, prav tako ne za gospodarstvo, ugotavlja predsednik vlade.
Vendar so pred Slovenijo pomembni izzivi: 1. januarja prihodnje leto naj bi prevzela skupno evropsko valuto, konec leta pa postala še članica schengenskega območja. V prvi polovici leta 2008 bo Slovenija kot prva med novinkami v uniji prevzela polletno predsedovanje povezavi.
Slovenija je bila v prvih dveh letih članstva neto prejemnica sredstev iz evropskega proračuna, tako pa naj bi ostalo še do izteka prihodnje finančne perspektive leta 2013. Bo pa Slovenija v prihodnjem sedemletnem obdobju iz bruseljske blagajne prejela občutno več sredstev kot v prvih dveh letih članstva, po napovedih okoli 4,5 milijarde evrov, medtem ko bo vanjo vplačala 2,5 milijarde evrov. V obdobju po vstopu v EU se je Slovenija soočala s težavami pri črpanju evropskega denarja in razmere so se izboljšale šele v drugi polovici leta 2005. Priprave na učinkovito črpanje sredstev bodo zato pomembna naloga vlade v prihodnjih mesecih in letih.
Tudi v Bruslju širitev EU na deset držav označujejo za velik uspeh in poudarjajo, da se niso uresničili strahovi iz predširitvenega obdobja, kot so naval tujih delavcev, kolaps skupnega proračuna in nesposobnost sprejemanja odločitev. A vendarle povezavo "dve leti kasneje" preveva utrujenost, na račun katere politična volja za nadaljnje širitve plahni, pesti jo tudi pomanjkanje vizije za prihodnost.
Eu še ni našla izhoda iz krize
EU se je po zavrniti evropske ustave na referendumih v dveh ustanovnih članicah, V Franciji in na Nizozemskem, lani spomladi znašla v krizi, iz katere izhoda še vedno ni našla. Prepričanje, da je širitveno zgodbo o uspehu - in širitvena politika skozi zgodovino EU velja za enega najuspešnejših projektov - treba nadaljevati, je zavrnitev ustave tako precej omajala. S pristopno pogodbo že dogovorjen vstop Romunije in Bolgarije v EU leta 2007 ali 2008 je skorajda gotov, bistveno manj oprijemljiva pa je evropska perspektiva balkanskih držav, morda z izjemo Hrvaške, ter Turčije.
Nove članice iz srednje in vzhodne Evrope so povečini z "izplenom" širitve zadovoljne. Predvsem na račun širitve so namreč v 15 letih po padcu komunizma izvedle temeljite reforme in se zdaj lahko pohvalijo z zdravo gospodarsko rastjo, dobro trgovinsko menjavo in številnimi tujimi investicijami, kar pospešeno zmanjšuje njihov zaostanek za bolj razvitimi evropskimi državami. Njihov napredek ima pozitiven, čeprav omejen gospodarski učinek tudi na stare članice.
