Tiskane izdaje
Bo pa novo ali novo staro vodstvo moralo v prvi vrsti zagristi v finančne težave zavoda. Podatki o finančnem poslovanju od januarja do avgusta letos namreč kažejo primanjkljaj prihodkov nad odhodki v višini 80 milijonov evrov. ZZZS se od začetka leta zadolžuje v sistemu enotnega zakladniškega računa z namenom tekočega poravnavanja obveznosti.
Trenutni primanjkljaj za okoli 48,4 milijona evrov presega načrtovanega za navedeno obdobje. Razlogi za razkorak med načrtovanim in realiziranim primanjkljajem so v bistveno spremenjenih finančnih pogojih poslovanja z vplivom tako na prihodke kot na odhodke. K večjemu primanjkljaju so prispevali manjši prihodki za 38 milijonov evrov (zaradi upada gospodarske aktivnosti in zaradi začasnih interventnih ukrepov na področju prispevkov, vezanih na omilitev posledic epidemije na gospodarstvo) in večji odhodki za 10 milijonov evrov od načrtovanih za to obdobje (predvsem zaradi večjega prenosa plačil zapadlih obveznosti iz leta 2019 v leto 2020, večjih obveznosti po končnem letnem obračunu zdravstvenih storitev za leto 2019 in večjih odhodkov za nadomestila plače za čas začasne zadržanosti z dela).
Manj obravnav med epidemijo
V času veljavnosti Odloka o začasnih ukrepih na področju zdravstvene dejavnosti zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID izvajalci zdravstvene dejavnosti niso izvajali rednih storitev, torej niso opravljali pogodbeno dogovorjenega programa zaradi prepovedi izvajanja programov v celotnem obsegu. Opravljali so izključno storitve s stopnjo nujnosti »nujno« in »zelo hitro« ter storitve onkološke dejavnosti. Na podlagi prejetih poročil izvajalcev o opravljenih storitvah v obdobju januar – julij 2020 na ZZZS ugotavljajo, da je realizirana vrednost programa za 5 % manjša kot v enakem obdobju lani. Najnižja realizacija je zabeležena v dejavnosti naravnih zdravilišč (74 %) in v zobozdravstveni dejavnosti (78 %). V tem obdobju so izvajalci v ambulantah družinske medicine, otroškega in šolskega dispanzerja ter dispanzerja za ženske opravili 276.142 manj obravnav kot v enakem obdobju lani (3,84 %), v zobozdravstveni dejavnosti za odrasle, mladino in otroke 417.063 obravnav manj (31,53 % ), v specialistični ambulantni dejavnosti 1.469.786 (16,12 %) manj storitev ter v akutni bolnišnični dejavnosti obravnavali 23.474 manj primerov (11, 78 %) kot v enakem obdobju lani.
V oceno finančnega poslovanja ZZZS za celotno leto 2020 ni vključenih 50 milijonov evrov za pokritje dodatnih materialnih stroškov v zdravstvu za obvladovanje nalezljive bolezni COVID-19, ki bodo na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021, pokriti iz državnega proračuna. Tako bo državni proračun kril stroške zdravstvenih storitev diagnoz, povezanih z boleznijo COVID-19, stroške za osebno varovalno opremo, razkužila in stroške brisov.
Slaba projekcija
Celotni prihodki so po finančni projekciji poslovanja ZZZS v letu 2020, predvideni v višini 3.221 milijonov evrov, celotni odhodki pa v višini 3.342 milijonov evrov. Primanjkljaj prihodkov nad odhodki znaša 121 milijonov evrov, ki ga bo ZZZS pokril iz lastnih virov, in sicer 35 milijonov evrov iz rezervnega sklada ter 86 milijonov evrov iz splošnega sklada.
ZZZS bo po pokritju primanjkljaja prihodkov nad odhodki v letu 2020 porabil vse lastne vire za pokrivanje primanjkljaja. Izpad prispevkov in naraščajoči stroški v zdravstvu vodijo v tekoči primanjkljaj zdravstvene blagajne v višini do 140 milijonov evrov, ki ga ZZZS ne more pokriti iz lastnih virov (ki znašajo 121 milijonov evrov). Zato je ocena poslovanja do konca leta 2020 narejena na predpostavki, da se obveznosti, ki presegajo lastne vire, prenesejo v leto 2021 (v ocenjeni višini 19 milijonov evrov), kar pa še povečuje ocenjeni nepokriti primanjkljaj za leto 2021 in znaša že čez 230 milijonov evrov. S tem se oteženo financiranje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja nadaljuje tudi v leto 2021 in je še bolj ogrožena finančno stabilnost sistema, saj ZZZS nima več nobenih lastnih virov za pokritje primanjkljaja prihodkov nad odhodki.
Glede na ocenjeno višino primanjkljaja v letu 2021 (kar predstavlja skoraj enomesečno porabo ZZZS) ter odvisnosti financiranja od prispevkov, morajo ključni deležniki zagotoviti sistemske spremembe za zagotovitev stabilnega in nemotenega izvajanja in financiranja javne zdravstvene službe, tudi s povečanjem deleža proračunskih virov za financiranje zdravstva. ZZZS sam, brez dodatnih ukrepov za uravnoteženje zdravstvene blagajne, ne more pripraviti uravnoteženih projekcij poslovanja za leti 2021 in 2022. Predlog za povečanje proračunskih virov za zdravstvo utemeljujemo tudi s tem, da Slovenija za zdravstvo na prebivalca po pariteti kupne moči nameni 17 % manj od povprečja EU28, hkrati pa zaostaja za primerljivimi državami članicami EU s podobnimi sistemi zdravstvenega varstva (delež proračunskih sredstev za zdravstvo v Sloveniji znaša 3 %, v primerljivih državah članicah EU znaša ta delež okoli 10 %).
