Dve regiji, veliko protestov

Ljubljana – Kolegij predsednika DZ Franceta Cukjatija je odločil, da bo državni zbor predlog zakona o spodbujanju regionalnega razvoja obravnaval po nujnem postopku, tako da bi bil lahko sprejet že na rednem julijskem zasedanju. Naglica je potrebna zaradi možnosti pridobivanja kohezijskih sredstev Evropske unije. Na seji kolegija sta imela pomisleke o delitvi Slovenije na dve kohezijski regiji in naglici pri sprejemanju zakona poslanski skupini LDS in SD, pripombe pa prihajajo tudi iz regij.

Že prejšnji četrtek, le nekaj ur po tem, ko je predlog zakona sprejela vladi, je Janez Benčina, predsednik 42-članskega regionalnega razvojnega sveta Gorenjske (v njem so predstavniki vseh 17 gorenjskih občin, 17 uglednih gorenjskih podjetnikov in direktorjev in osem predstavnikov nevladnih organizacij) poslal sporočilo, da je uvrščanje Gorenjske v razviti del Slovenije krivično in razvojno škodljivo.

Po BDP na prebivalca Gorenjska z indeksom 66 zaostaja za mejnim indeksom 75 povprečja BDP na prebivalca EU. Gorenjska bi po merilih uredb EU tako morala biti upravičena do spodbud oziroma uvrstitve v manj razviti del Slovenije. "Nepravično je, da s tem zakonom to možnost dobivajo nekatere statistične regije, katerih BDP na prebivalca je višji kot na Gorenjskem,” opozarja gorenjski regionalni razvojni svet ter poziva pristojne, naj v postopku sprejemanja zakona v DZ predlagajo vključitev Gorenjske v drugo kohezijsko regijo, ki bo deležna razvojne podpore EU tudi po letu 2006.

Ostro se je odzval evropski poslanec Jelko Kacin. Vladno odločitev za ustanovitev le dveh regij namesto treh je označil za šokantno in težko razumljivo, po posledicah pa je zelo škodljiva in celo uničujoča napaka. Tri kohezijske regije bi Sloveniji in njenim državljanom omogočile, da bi bili obe manj razviti regiji – vzhodnoslovenska in zahodnoslovenska – v prihodnji finančni perspektivi 2007–2014 upravičeni do kohezijskih sredstev, najmanj razvita, vzhodnoslovenska regija pa bi jih lahko črpala tudi še v finančnem obdobju 2014–2021.

Evropski poslanec Jelko Kacin pravi, da je bilo to načrtovano za primer, če voditelji držav in vlad ne bi dosegli dogovora o novi finančni perspektivi, a vlada je zdaj ukrepala drugače, s čimer si je po Kacinovem prepričanju sama skrčila pričakovanja in zahteve, si oslabila pogajalsko izhodišče in za dolga leta povzročila nepotreben, nedopusten, sramoten in merljiv finančni izpad.

Več preberite v torkovi tiskani izdaji Dela.