Dve tretjini avtorjev potrebuje dodaten vir prihodka

Ljubljana – Upoštevanje avtorskih pravic ni pomembno samo zaradi spoštovanja dela ustvarjalcev, ampak tudi vpliva na razvoj družbe in gospodarstva, razlaga dr. Maja Ovčak Kos, docentka na mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije ter odvetnica v Odvetniški pisarni Zakonjšek.

Avtorsko delo ni samo knjiga ali film. Kaj vse vključuje?

So izražene individualne intelektualne stvaritve posameznikov v književnosti, umetnosti in znanosti. Pojmovanje teh kategorij je široko, saj ne gre nujno za visoko umetnost, ki izpolnjuje estetske standarde, ampak tudi stvaritve, ki so uporabne. Ustvarjalni dosežki tehnične narave, kot so izumi, niso predmet varovanja z avtorsko pravico, ampak s patenti. Avtorsko delo mora imeti tudi določene individualne poteze, ki delo opredeljujejo za drugačno od že obstoječih.

Katere so najpogostejše kršitve avtorskih pravic?

Pri novinarskem delu je največ predelav različnih prispevkov, kjer je ponavadi temeljno vprašanje, ali sploh gre pri prvotnem delu za avtorsko delo. Vsako delo novinarja ni nujno tudi avtorsko delo, saj mora za to izpolniti merilo individualnosti, kar kratke dnevne novice recimo niso. Pomembno vprašanje je tudi panoramska svoboda. Nočne osvetlitve Eifflovega stolpa v Parizu so, denimo, še vedno avtorsko zaščitene. Če nekdo njegovo fotografijo uporabi za nezasebne namene, krši avtorske pravice, kar je še posebno aktualno glede množične uporabe družbenih omrežij.

Kje je torej meja zaščite avtorskih pravic?

To je eno najpomembnejših vprašanj avtorskega prava, kar je še posebno zanimivo zaradi zelo hitrega tehnološkega napredka. Avtorsko pravo bi tudi pri nas pri vsebinskih omejitvah moralo biti precej fleksibilnejše od sedanjega, pri čemer je zgled tega ameriška doktrina »fair use«.

Na katerih področjih več kot deset let starega zakona o avtorski in sorodnih pravicah bi bile spremembe nujne?

Poleg že omenjenega področja vsebinskih omejitev avtorskega prava je zelo problematično področje avtorskega pogodbenega prava. Za zagotovitev primernega honorarja avtorja je ključen njegov odnos z gospodarskim posrednikom, torej založnikom ali, recimo, producentom. Avtorji zaradi pomanjkanja denarja in znanja, kako avtorsko delo spremeniti v marketinški produkt, dovoljujejo izkoriščanje svojega dela, saj bi brez tega težje prejeli plačilo. Predvsem mladi, neuveljavljeni avtorji, so prisiljeni sprejeti njihove stroge pogodbene pogoje. Raziskave kažejo, da dobi okoli deset odstotkov najuspešnejših avtorjev nesorazmerno velik del zaslužka v kulturi, med katerimi je večina pisateljev in avtorjev skladb, približno dve tretjini pa poleg honorarja potrebuje dodaten vir prihodka.

Večno vprašanje je tudi ureditev avtorskega dela v delovnem razmerju. Avtorske pravice delavcev preidejo na delodajalca, ki jih ima od dokončanja dela deset let, kar je v praksi zelo nejasno in težko določljivo. Pomemben vidik je tudi reševanje avtorskih sporov, ki so navadno dolgotrajni in za avtorje finančno obremenjujoči, zato bi potrebovali večjo ponudbo različnih načinov alternativnega reševanja sporov.

Omenili ste vpliv družbenih omrežij na avtorsko pravo. Kako ga je spremenila sodobna tehnologija?

Potrošnik vse bolj pričakuje, da bo lahko kjerkoli, kadarkoli in prek katerekoli naprave gledal karkoli, tudi avtorsko varovana dela. Interesom avtorja, ki zaradi digitalizacije izgublja nadzor nad uporabo svojega dela, bi morala slediti tudi zakonodaja. V praksi je mogoče zaslediti veliko kršitev avtorskih pravic na družbenih omrežjih, saj večina misli, da prosti profili na omrežjih pomenijo tudi prosto dostopanje in deljenje avtorskopravno varovane vsebine. Veliko uporabnikov in medijev je premalo ozaveščenih.

Je eden od vzrokov kršitev neznanje, da je nekaj v nasprotju z zakonom?

Gotovo. Na področju izobraževanja uporabnikov na tem področju lahko še veliko naredimo, širiti pa bi morali tudi ozaveščenost avtorjev o njihovih pravicah.

Zakaj je pomembno avtorske pravice ne nazadnje spoštovati?

S tem avtorje nagrajujemo za njihovo ustvarjanje, delo in trud. Avtorska dela bogatijo družbo in pripomorejo k znanstvenemu, kulturnemu in splošnemu napredku. Na področju ustvarjanja je pomembna tudi gospodarska panoga. Bistvo avtorskih pravic namreč je, da zagotavlja monopol, ki ga zaradi kopiranja ni več. Kultura ustvari okoli tri odstotke BDP v Evropski uniji in zaposluje šest milijonov ljudi. Če pravic avtorjev ne bomo upoštevali, bodo posledice torej opazne na vseh teh področjih.