Tiskane izdaje
Dunaj – Decembra 2001 je avstrijsko ustavno sodišče sprejelo načelno odločitev, da so do dvojezičnih napisov upravičeni tisti kraji na avstrijskem Koroškem, v katerih daljše obdobje živi deset ali več odstotkov slovenskega prebivalstva. Toda avstrijska politika ni kazala nobene prave volje, da bi razsodbo uresničila (in je še dandanes ni). Zato je celovški odvetnik Rudi Vouk pred časom začel vlagati ustavne pritožbe za posamezne kraje. Strategija se je izkazala za uspešno in je danes obrodila nove sadove.
Avstrijsko ustavno sodišče je za osem krajev na avstrijskem Koroškem razsodilo, da morajo dobiti dvojezične napise. To so Železna Kapla, Libuče, Kazaze, Mokrije, Grabalja vas, Podsinja vas, Reka in Dole. Pred tedni, na začetku januarja, je odločilo, da morata dvojezične napise dobiti Bukovje in Rikarja vas. Za šest drugih krajev (Galicija, Žitara vas, Dobrla vas, Šentjakob, Podgorje in Ločilo) postopki pred ustavnim sodiščem še potekajo. Ti bodo, kot pravi Rudi Vouk, podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), predvidoma končani konec leta. O tem, da bo tudi pri njih ustavno sodišče razsodilo enako, kot je v današnjih osmih primerih, Vouk ne dvomi.
NSKS je ob današnjih sodbah opozoril na nezadostnost dosedanjih predlogov avstrijske vlade. Ti namreč niso vključevali nekaterih krajev, za katere je sodišče zdaj odločilo, da morajo dobiti dvojezični napis. To velja za tako imenovani Karnerjev papir in tudi za ustavni zakon iz lanskega junija.
Hkrati je NSKS ponovil pripravljenost na kompromisno rešitev, ki bi v prvi fazi zajela dvojezično označitev 173 krajev, v nadaljevanju pa predvidela »preverljivo in izterljivo razširitveno klavzulo«.
Nova avstrijska vlada se je sicer zavezala, da bo problem dvojezične topografije rešila do poletja 2007. Če se to ne bo zgodilo, bo NSKS nadaljeval internacionalizacijo manjšinskega vprašanja.
Iz petkovega tiskanega Dela!
