Dvojno označevanje cen (ni) prevelik strošek

Ljubljana - Vlada je pred počitnicami, da bi preprečila špekulativno zvišanje cen zaradi uvedbe evra in posledično višje inflacije, poslala v parlament zakon o dvojnem označevanju cen v tolarjih in v evrih. Poslancem DeSUS tudi danes, ko je zakon prišel na vrsto za obravnavo, ni uspelo svojih partnerjev v vladni koaliciji prepričati, da je skupaj 16 mesecev trajajoče označevanje cen v tolarjih in v evrih prevelik in nepotreben dodaten strošek trgovcev in drugih podjetij.

Vlada je namreč izračunala, da bo trgovce prevzem evra stal 7,1 milijarde tolarjev, od tega pa naj bi samo za dvojno označevanje cen porabili 1,3 milijarde. DeSUS in opozicijske stranke, ki so se njihovim kritičnim argumentom pridružile, so opozarjale, da bodo ti stroški še višji, če se bo med dvojnim označevanjem cen spremenil menjalni tečaj. Da bi jih zmanjšali, bi bilo po njihovem mnenju dovolj, ko bi bilo dvojno označevanje cen obvezno po dokončni določitvi menjalnega tečaja – to se predvideva julija – trajalo pa naj bi še pol leta po uvedbi evra, predvidoma torej do polovice leta 2007.

Slovenci se bodo hitro navadili tolarje preračunavati v evre, kajti z zamenjavami denarja imamo izredno bogate izkušnje, je o nepotrebnosti dvojnega označevanja cen ugotavljal poslanec DeSUS Vili Rezman. EU dvojnega označevanja cen ne predpisuje, ampak le priporoča. V sosednji Avstriji je tako označevanje trajalo tri mesece, na Portugalskem pet, medtem ko so Grki cene tako označevali 14 mesecev. Vladna koalicija se je pri svojem vztrajanju pri informativnem dvojnem označevanju cen od marca naprej naslanjala na mnenje Banke Slovenije, da se ta tečaj prihodnje leto zelo verjetno ne bo nič spreminjal. Še najdlje pa je šel Jožef Jerovšek (SDS), ki je nasprotnike vladnega predloga obtožil, da ne zaupajo v stabilnost tolarja in se s svojimi predlogi postavljajo na stran velikih trgovcev in ne potrošnikov. Tako imenovani mali človek vas figo skrbi, drugače ne bi podpirali uvedbo enotne davčne stopnje, s katero se bo med drugim občutno podražila hrana in druge nujne življenjske potrebščine, je polemično iskro med SDS in LDS dodal – »pametnjakovič iz LDS«, kot se je izrazil Jerovšek – Matej Lahovnik.

O obvezni izobrazbi zaposlenih v gostinstvu

Poslanci DeSUS v celoti tudi ne podpirajo vladnih predlogov za spremembe zakona o gostinstvu. Skupaj z opozicijo namreč nasprotujejo namenu vlade, da bi iz zakona črtala obvezno strokovno izobrazbo zaposlenih v gostinstvu, češ naj za to, kot je dejala državna sekretarka Andrijana Starina Kosem, skrbijo lastniki in država. Po njihovem mnenju bi to škodilo turizmu, ki je zadnje čase tako in tako očitno v zastoju. Vse stranke pa se strinjajo z vlado, da je treba preprečiti nelojalno konkurenco, ki jo gostinstvu povzroča vse bolj razširjen pojav, da se z gostinstvom ukvarjajo društva in različni klubi.

Neugodne politične okoliščine za potrditev "verskega" zakona

V tretji današnji pomembni odločitvi – o sklepu, da zakon o verski svobodi in verskih skupnostih, ki ga je vložil poslanec LDS Aleš Gulič, ni primeren – so poslanci DeSUS glasovali po svoji vesti. Po njihovem mnenju zakon sploh ni slab, toda politične okoliščine za njegovo potrditev niso ugodne, za povrh pa je vlada pripravila svoj predlog nove ureditve verske svobode, zato je Guličev zakon vnaprej izgubljen boj.

Poslanci vladne koalicije so ponavljali ostro vladno odklonilno stališče, češ da avtorji Guličevega zakona napačno razlagajo v ustavi določeno versko svobodo in ločitev države in cerkva. Za njih zakon preveč omejuje dejavnosti cerkva, kar naj bi imelo velike posledice na človekoljubno in kulturno dejavnost v državi.

Več preberite v sredini tiskani izdaji Dela.