Tiskane izdaje
Javnemu zdravstvu je treba za prihodnje leto zagotoviti dodatnih 161,9 milijona evrov, so izračunali v združenju zdravstvenih zavodov. Toliko denarja več bi potrebovali vsi izvajalci, da bi lahko poravnavali obveznosti, ki jim jih je država naložila z zakoni in dogovori s sindikati, pa tudi za druge nujne stroške. To pomeni, da bi se morala cena zdravstvenih storitev leta 2018 zvišati za 8,45 odstotka.
Intervencijski zakon, s katerim je bilo letos jeseni zdravstvo dokapitalizirano s 136 milijoni evrov, je bil dobrodošel, a ne zadostuje. Pomagal je za kratek čas splavati 15 bolnišnicam, preostale bolnišnice pa bodo imele letos za 7,1 milijona evrov izgub. Ključna težava so prenizke cene. Vmes so se spremenili elementi za izračun cene, kar bi bilo treba skladno s 66. členom zakona o zdravstvenem varstvu upoštevati, a se ne upošteva.
Nujen dvig cen
Dvig cen je zato edini predlog, ki ga bo danes podalo združenje na skupnem dogovarjanju s partnerji o splošnem dogovoru (o razdelitvi denarja v zdravstvu) za leto 2018. To je precedens, saj je združenje do zdaj vsako leto imelo 200 ali 300 lastnih predlogov, letos pa enega samega. »Bolnišnice se odpovedujejo razvoju in napredku, samo da preživijo. To je prvič po 25 letih,« je dejal včeraj Metod Mezek, direktor združenja zavodov.
Da so cene prenizke, je ob sprejetju intervencijskega zakona priznala tudi vlada in naložila obema ministricama – finančni in zdravstveni –, naj dodelata dvig cen do 15. novembra. Datum je že zdavnaj mimo. Kje sta?
»Midve s finančno ministrico se redno dobivava in usklajujeva, skupaj z ZZZS smo našli tudi nekaj denarja,« je dejala včeraj Milojka Kolar Celarc.
Manjka 160 milijonov evrov
Zaradi istega vzroka – ker ni dovolj denarja za pokritje vseh potreb bolnih prebivalcev in že sprejetih zakonskih obveznosti – niti ZZZS prejšnji teden ni sprejel pripravljenega finančnega načrta za leto 2018. Vseh 2,8 milijarde evrov je že vnaprej razdeljenih, pri čemer 160 milijonov evrov manjka, so ugotavljali tako delodajalci kot predstavniki zavarovancev. Denar pričakujejo iz državnega proračuna. Mednarodna analiza, ki jo je naročila ministrica Milojka Kolar Celarc v prvem letu svojega mandata, je pokazala, da je Slovenija po deležu denarja iz državnega proračuna za zdravstvo najslabša med evropskimi državami. Priporočilo te mednarodne skupine je bilo: povečati proračunska sredstva.
Ne bo predlagala vladi
Ministrica Milojka Kolar Celarc ne namerava predlagati vladi, da bi prerazporedila za zdravstvo še kaj denarja iz državnega proračuna, je povedala včeraj. Namerava pa ji predlagati nadaljevanje enkratnega programa za skrajševanje čakalnih vrst, a šele sredi januarja. Torej januarja bolnišnice ne morejo dodatno operirati bolnikov. Sicer pa ministrica napoveduje, da bodo do konca januarja čakalne sezname prečistili, kar pomeni, da bodo izbrisali bolnike, ki za operacijo niso pripravljeni, je nočejo ali so medtem že umrli.
Vzrok za izgube bolnišnic so tudi neplačana zdravljenja bolnikov in operacije (graf). Lani ZZZS ni plačal za 580 milijonov evrov storitev; tolikšen je proračun delovanja UKC Ljubljana, Onkološkega inštituta in bolnišnice Trbovlje skupaj. Negotovo je, ali bo ministričina ekipa, ki namerava sanirati 15 bolnišnic, to res lahko naredila v okoliščinah, ko ZZZS ne plačuje vseh zdravljenj. Če bodo bolnišnice v izgubah, bodo imele ponovno likvidnostne težave, ne bodo mogle plačevati računov in negativni krog bo sklenjen.
