Dvorec Sternthal je novi sedež kidričevske občinske oblasti

Dvorec je namreč bil zgodovinsko seme, iz katerega je vzklilo naselje Sternthal - Strnišče in današnje Kidričevo.

Objavljeno
03. oktober 2014 17.40
Franc Milošič, Ptuj
Franc Milošič, Ptuj
Kidričevo - V Kidričevem so slovesno odprli povsem obnovljeni dvorec Sternthal, njegovo notranjost pa ob tej priložnosti krasijo slike domačega umetnika Jerneja Forbicija.

Za obnovo je bilo potrebno zbrati 1.855.000 evrov, občina Kidričevo je iz evropskega sklada za regionalni razvoj dobila dobro polovico (950 tisoč evrov) potrebnega denarja. Dvorec od lanskega leta obnavljalo podjetje GP
Project Ing s Ptuja.

Dvorec Sternthal je bil do predlani še stanovanjska stavba, a v tako slabem stanju, da bi se v nekaj letih sesula; najbolj kritična pa je bila streha, ki najbrž ne bi bila vzdržala še ene same snežene zime. Direktor kidričevske občinske uprave Damjan Napast pravi, da so pri obnavljanju našli veliko spomeniško pomembnih detajlov in da so vse usklajevali s spomeniškovarstveno službo, tako da bo obnovljen dvorec tudi velik spomeniški in zgodovinski dosežek.

Naselje je še leta 1890 imelo le tri hiše in 19 prebivalcev

Prav ta dvorec je namreč bil zgodovinsko seme, iz katerega je vzklilo naselje Sternthal - Strnišče in današnje Kidričevo, še posebej zanimivo in zgodovinsko pomembno pa je njegovo obdobje od prve svetovne vojne do nekaj let po drugi. S preselitvijo občinske uprave (iz enega nekdanjih stanovanjskih blokov) dvorec Sternthal spet postaja središče občine.

Tam je sredi velikega posestva že leta 1830 stala pristava, štiri desetletja pozneje pa jo je grof Schöndorf razširil v današnji dvorec in se vanj preselil s svojo družino, v treh gospodarskih poslopjih pa je stanovalo nekaj delavskih družin in to je bil prvi zametek današnjega Kidričevega.

Naselje je še leta 1890 imelo le tri hiše in 19 prebivalcev, do začetka prve vojne pa je novi lastnik povezal dvorec z železnico med Slovensko Bistrico in Ptujem kar z ozkotirno progo do dvorca sredi svojega 331 hektarov velikega
posestva. Leta 1915 pa je avstro-ogrska vojaška uprava okoli dvorca začela graditi taborišča za vojne ujetnike in rezervne vojaške bolnišnice.

Med vojnama je s tem posestvom propadel eden ptujskih podjetnikov, potem pa so Nemci tam začeli graditi ujetniška taborišča in v bližini zastavili gradnjo tovarne aluminija. Pozneje je dvorec postal last Kmetijskega
kombinata Ptuj in namenil ga je za stanovanja.