Dvostranska rešitev ali v okviru nasledstva?

Premier Janša in predsedujoči svetu ministrov BiH Nikola Špirić sta se v Sarajevu dogovorila za nadaljevanje poskusa reševanja vprašanja starih deviznih vlog varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke v Sarajevu na ravni strokovnjakov.

Objavljeno
19. februar 2007 20.00
Dimitrij Rupel
Sarajevo – Slovenski premier Janez Janša in predsedujoči svetu ministrov BiH Nikola Špirić sta se na današnjih pogovorih v Sarajevu dogovorila za nadaljevanje poskusa reševanja vprašanja starih deviznih vlog varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke v Sarajevu na ravni strokovnjakov. Pri tem sta na skupni novinarski konferenci izpostavila, da gre za odprto vprašanje še iz časa nekdanje Jugoslavije. Janša je poudaril, da gre za vprašanje nasledstva, Špirić pa, da ga je treba rešiti dvostransko.

Janša je poudaril, da se glede starih deviznih hranilnih vlog nekdanje podružnice LB v Sarajevu "včasih ustvarja napačen vtis, da je šlo za velika sredstva," ki so bila prenešena v Slovenijo. Kot je poudaril, so se devizne hranilne vloge v nekdanji Jugoslaviji zbirale v centralni banki SFRJ, nekaj časa tudi prek centralnih bank republik, tako da se je ob osamosvojitvi Slovenije pokazalo, da je bil v bilancah LB negativni saldo. "Teh deviz v Sloveniji ni bilo in tudi niso bile porabljene," je še poudaril. Dodal je, da je treba torej vprašanje obravnavati v okviru teh okoliščin in pravne regulacije iz takratnega časa. "Iz nečesa, česar ni bilo, teh vlog ni mogoče izplačati. Mogoče jih je izplačati iz tistih naslovov, ki so deloma dogovorjeni v okviru nasledstvenega sporazuma po nekdanji SFRJ", je dejal slovenski premier.

Dogovor o oblikovanju skupine strokovnjakov, ki naj bi rešila morebitna še odprta vprašanja, sta vladi sklenili leta 2004, je dejal in dodal, da Slovenija ne nasprotuje nadaljevanju pogovorov strokovne skupine, da pa meni, da dejanskega stanja ne bodo spremenili.

Špirić je izpostavil, da je pomembno, da so se v današnjih pogovorih strinjali, da se je treba vprašanja starih deviznih vlog lotiti vsebinsko na strokovni ravni in okrepiti delo strokovne skupine ter v skladu z dobrimi meddržavnimi odnosi najti rešitev. Pri tem je še menil, da "državljani BiH z vso pravico zahtevajo uresničitev svoje temeljne človekove pravice do lastnine".

Še letos podpis sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju z EU?

Premiera sta izrazila zadovoljstvo zaradi dobrih odnos med državama na vseh ravneh in možnostih za njihov nadaljnji razvoj. Premier Janša je tudi izrazil pričakovanje, da bo BiH še letos izpolnila pogoje za podpis sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju z EU, torej še preden bo v prvi polovici leta 2008 predsedovala EU Slovenija, katere prednostna naloga je evropska perspektiva Zahodnega Balkana.

Podpis sporazuma o socialnem zavarovanju

Ob uradnem obisku slovenskega premiera sta danes vladi po sedmih letih pogajanj podpisali tudi sporazum o socialnem zavarovanju, s katerim sta po besedah Špiriča državi rešili enega od bistvenih odprtih vprašanj.

Kot je dejal, bo sporazum rešil problem več kot 20.000 državljanov BiH, ki so večino delovne dobe uresničili v Sloveniji in ki doslej teh svojih pravic niso mogli polno uresničiti. Sporazum sta danes parafirala slovenska ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman in minister za javne zadeve BiH Sredoje Nović.

Cotmanova je za slovenske novinarje pojasnila, da sporazum, ki ga morata ratificirati še parlamenta obeh držav, ureja denarna nadomestila, otroške dodatke, porodniške ter poračune pokojnin, kot tudi pokojnin v prihodnje. Kot je dejala, gre glede poračuna pokojnin za kakih 7800 državljanov BiH in 2300 v Sloveniji za obdobje od oktobra 1991. Pokojnine, ki jih že prejemajo, se bodo sorazmerno poračunale tako, da se bo del za delovno dobo v Sloveniji poračunal po sedaj veljavni slovenski zakonodaji, za delovno dobo v BiH pa po sedanji bosansko-hercegovski zakonodaji. Poračun pokojnin je bilo sicer tudi najbolj pereče vprašanje na pogajanjih, dogovor o katerem so dosegli pred desetimi dnevi.

Na letni ravni bo šlo za 2,5 milijarde tolarjev oz. 10,4 milijona evrov sredstev za Slovenijo, je še dodala ministrica. Sporazum dvojne obdavčitve pokojnin upokojencev iz BiH sicer ne rešuje, za to bosta državi morali še skleniti sporazum o izogibanju dvojemu obdavčevanju. Podoben socialni sporazum pa ima Slovenija že sklenjen z Makedonijo in Hrvaško.

Prvi obisk slovenskega predsednika vlade po letu 1997

Premier Janša je se v Sarajevu mudi na prvem uradnem obisku v Bosni in Hercegovini. Gre tudi za prvi obisk kakega slovenskega premiera po letu 1997, na katerem ga spremljajo trije ministri in 90-članska gospodarska delegacija iz več kot 70 podjetij.

Obisk je namenjen poglobitvi odnosov predvsem na gospodarskem področju ter utrditvi vloge Slovenije kot partnerice BiH pri njenem približevanju evroatlantskim povezavam in s tem povezanimi reformami. Obisk bo tudi priložnost za izmenjavo mnenj o aktualnih mednarodnih dogajanjih, še posebej v sami regiji.

Protest deviznih varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke

Pred poslopjem parlamenta BiH, kjer se sestajata premiera, se je na poziv Združenje za zaščito deviznih varčevalcev v BiH zbralo več deset protestnikov, ki pozivajo k vrnitvi svojih deviznih vlog nekdanje Ljubljanske banke v Sarajevu. Protestniki nosijo transparente z napisi "Vojna slovenskemu blagu", "Slovenija, ali te je sram?" in "Janezi, vrnite nam naše devizne vloge". Združenje za zaščito deviznih varčevalcev v BiH je pred dnevi od premiera Špiriča že zahtevalo, da slovenskemu gostu izroči pisno zahtevo, da mora Slovenija v skladu z obveznostmi iz nasledstvenega sporazuma čim prej izpolniti obveznosti do varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke.

Janša odprl tovarno paštet Argeta

Janša, predsednik uprave Droge Kolinske Robert Ferko in član predsedstva BiH Haris Silajdžić so danes v Hadžičih pri Sarajevu odprli tovarno paštet Argeta Droge Kolinske, ki sicer obratuje že od minulega oktobra. Tovarna predstavlja največjo slovensko in drugo največjo tujo investicijo v BiH v letu 2006.

Po besedah premiera Janše predstavlja tovarna dokaz uspešnega gospodarskega sodelovanja med državama.

Silajdžić je ob odprtju poudaril, da je treba poenostaviti dostop investicij na bosanski trg in poenotit trg v BiH, s čimer bi v državi vzpostavili boljšo klimo za investicije.

Med obiskom sta sicer minister za gospodarstvo Andrej Vizjak in zunanji minister Dimitrij Rupel odprla tudi nove prostore podjetja Hermes SoftLab v Sarajevu.

Kot je povedal Janša je dvostransko trgovinsko in investicijsko sodelovanje v stalnem vzponu. Vrednost blagovne menjave, ki je po obsegu primerljivo blagovni menjavi med Slovenijo in Rusijo, je v prvih 11 mesecih lani znašala 730 milijonov evrov. Pri tem se je uvoz Slovenije iz BiH povečal za 50 odstotkov, kar kaže na trend večjega uravnoteženja blagovne menjave. Omenil je tudi ocene, po katerih postaja tudi slovensko gospodarstvo čedalje zanimivejše za potencialne vlagatelje iz BiH.

Rupel za krepitev odnosov z BiH

Rupel se je v Sarajevu srečal tudi z zunanjim ministrom BiH Svenom Alkalajem, s katerim sta se zavzela za krepitev in poglabljanje sodelovanja med državama, so sporočili z MZZ.

Rupel je politične in gospodarske odnose med državama ocenil kot zelo dobre, zavzel pa se je za nadaljnjo krepitev in poglabljanje sodelovanja na vseh področjih. Rupel je še dejal, da Slovenija zaradi posebnega pomena BiH podpira kandidaturo Sarajeva za sedež sekretariata novega Regionalnega sveta za sodelovanje, naslednika Pakta Stabilnosti.

Ministra sta izmenjala tudi poglede o položaju na Zahodnem Balkanu. Ob tem je Rupel tudi izrazil podporo Slovenije pri približevanju BiH evroatlantskim integracijam.

Drnovšek preložil obisk v BiH

Kot je znano, je predsednik republike Janez Drnovšek preložil svoj obisk v BiH, ki ga je načrtoval za 15. in 16. marec, saj je iz medijev "z začudenjem izvedel, da bo predsednik vlade Janez Janša z gospodarsko delegacijo obiskal BiH že februarja". Drnovšek je pri tem izrazil željo, da bi doma ustrezno usklajevali visoke obiske, so danes sporočili iz njegovega urada. V kabinetu predsednika vlade pa so zatrdili, da so Drnovškov urad seznanili z obiskom Janše v BiH.

Kot so tedaj zapisali v uradu predsednika republike, je bil uradni obisk Drnovška v BiH načrtovan že dalj časa, pri čemer je bil datum obiska usklajen doma in s predsedstvom BiH, ki je predsednika povabilo.

"Glede na to, da predsednik Drnovšek pripisuje odnosom Slovenije z BiH velik pomen, si želi, da bi bil njegov obisk del usklajene zunanje politike Republike Slovenije, kar bi bilo treba doma zagotoviti z ustreznim usklajevanjem visokih obiskov. To se v tem primeru ni zgodilo," je poudaril Drnovšek. Ker meni, da dva državniška obiska v tako kratkem času nista smiselna, se je odločil, da svoj obisk preloži.