Tiskane izdaje
Predlog novele so januarja pred odstopom premiera Marjana Šarca vložili poslanci SDS. Predlog predvideva ponovno uvedbo šestmesečnega služenja vojaškega roka, v primeru ugovora vesti pa 12-mesečno opravljanje civilne službe. Prav tako predlog posodablja člene zakona o vojaški dolžnosti, ki določajo denarne kazni v primerih, ko se obveznik izogiba nekaterim opravilom.
Preberite še:
Umreti čiste smrti za gnilo državo
Zaprašeni načrti budijo sveže upanje in žolčne odzive
Umreti čiste smrti za gnilo državo
Zaprašeni načrti budijo sveže upanje in žolčne odzive
Predlog predvideva, da bi se zakon začel uporabljati septembra letos, medtem ko koalicijska pogodba, ki so jo pred torkovim imenovanjem predsednika SDS Janeza Janše za mandatarja podpisale SDS, SMC, NSi in Desus, predvideva postopno uvedbo naborniškega sistema.
Predstavniki večine poslanskih skupin so na seji DZ izrazili odklonilno stališče glede predloga SDS o ponovni uvedbi naborništva. Da je predlog novele zakona o vojaški dolžnosti primeren za nadaljnjo obravnavo, so poleg predlagateljev ocenili le še v Desusu in SNS.
Da predloga ne bodo podprli, so napovedali v NSi. Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat je poudaril, da je eden ključnih za zagotavljanje varnosti države obrambni sistem, ki pa je trenutno v kadrovski krizi. V NSi uvedbo naborništva prepoznavajo kot možen ukrep za reševanje tega položaja, je pa Horvat spomnil, da koalicijska pogodba poleg postopnega uvajanja vojaškega roka predvideva tudi konsolidacijo profesionalnega sestava Slovenske vojske. Ponovno uvajanje naborništva bi predstavljalo zapleten družbeni proces, ki bi vplival na več družbenih sistemov, zato tudi v SMC hitenju s takšnim ukrepom niso naklonjeni. Takšna zamisel bi po besedah poslanca SMC Gregorja Židana prišla v poštev, šele če jim kadrovskega primanjkljaja ne bi uspelo zajeziti z drugimi ukrepi.
Podpora SNS, nasprotovanje LMŠ, SAB, SD in Levice
V opozicijskih vrstah so noveli naklonjeni v SNS, nasprotujejo pa ji v LMŠ, SAB, SD in Levici. Poslanec LMŠ Robert Pavšič je za STA pojasnil, da trenutno slovenski obrambni sistem uvedbe naborniškega sistema ne prenese, saj da je strošek prevelik. Poleg tega prostovoljno služenje vojaškega roka in tudi mobilizacijo v primeru zaostrenih razmer dopušča že obstoječa zakonodaja.
Kot je za STA dejal poslanec SD Samo Bevk, bi bila uvedba naborništva septembra prehitra, ker je treba presoditi, ali je obrambni sistem sposoben zagotoviti kakovostno izobraževanje nabornikov, ustrezno namestitev in opremo, zadostna sredstva, ki v aktualnih proračunih za ta namen niso predvidena, in doseči družbeno soglasje o tem vprašanju. Po Bevkovem mnenju bi Slovenija morala z ustreznimi ukrepi povečati stalno sestavo in pogodbeno rezervo.
Iz poslanske skupine SAB so sporočili, da uveljavitev pobude ne bi rešila težav Slovenske vojske, temveč bi prej doprinesla k dodatnim izzivom v njenem delovanju in finančnim posledicam za proračun. Ocenjujejo, da obvezno služenje vojaškega roka »posega ne le v posameznikovo vest, ampak tudi v njegovo zasebnost, ki je ustavno varovana kategorija«.
Noveli zakona najostreje nasprotujejo v Levici
V Levici se bodo borili proti ponovni uvedbi naborništva v vojsko; če bo treba, tudi s prizadevanjem za zakonodajni referendum, je danes napovedal poslanec Levice Miha Kordiš. Po njegovem mnenju želi SDS ponovno prisilno vpoklicati mladino v služenje vojske, s tem pa fiktivno odgovarjati na njihove težave.
S predlogom ponovne uvedbe naborništva bi po mnenju poslanca radi spravili mlade v vojsko, da jim »vcepljajo pokorščino do oblasti, da jih prepričujejo, da so sami krivi za slabo materialno stanje, in da jih učijo sovraštva do fiktivnih groženj – od beguncev do Ruske federacije«. Po njegovem je treba mlade in njihove težave nasloviti z realnimi rešitvami, kot je izgradnja 10.000 novih neprofitnih stanovanj in zagotavljanje kakovostnih delovnih mest.
