DZ: Erjavec ni zavajal javnosti

Poslanke in poslanci so ob zaključku izredne seje, na kateri so obravnavali domnevno sporen posel s finskimi oklepniki Patria, z 38 glasovi za in 23 proti ugotovili, da minister Erjavec ni zavajal javnosti glede postopka nabave in vrednosti oklepnikov.

Objavljeno
16. februar 2007 01.09
Predsednik parlamentarnega odbora za obrambo Anton Anderlič
Ljubljana – Poslanke in poslanci so ob zaključku izredne seje, na kateri so obravnavali domnevno sporen posel s finskimi oklepniki Patria, z 38 glasovi za in 23 proti ugotovili, da pristojni minister Karl Erjavec ni zavajal javnosti glede postopka nabave in vrednosti oklepnikov. Po njihovem mnenju sklenjena pogodba ni škodljiva. Na drugi strani pa je poslanska večina zavrnila sklepe poslancev iz vrst opozicijskih strank, ki so zahtevali sklic izredne seje.

Državni zbor je sicer še ugotovil, da je minister Erjavec omogočil ustrezen nadzor in ni zavajal državnega zbora in javnosti, ker je bila pogodba sklenjena v skladu z razpisnimi pogoji. DZ še ugotavlja, da je nakup 25 vozil z osnovno opremo, ki je predmet spora, povezan z zahtevami oziroma cilji, ki so bile spremenjeni v tem času v okviru zveze Nato.

Poslanska večina zavrnila dopolnila LDS in SD

Skupina 39 opozicijskih poslancev s prvopodpisanim Antonom Anderličem (LDS), predsednikom parlamentarnega odbora za obrambo, je poslankam in poslancem predlagala tri sklepe, ki pa jih je zavrnil že matični odbor in pripravil svoje sklepe. V LDS in SD so jih zato danes znova predlagali v obliki dopolnil, ki pa jih je poslanska večina zavrnila.

Opozicijski poslanci so želeli, da DZ opozori vlado, da je Erjavec ravnal nesprejemljivo ter da je nedvomno zavajal državni zbor in javnost glede cene. Parlamentarci naj bi na podlagi opozicijskega sklepa tudi ugotovili, da je sklenjena pogodba škodljiva, zato naj bi zahtevali vse možne ukrepe za popravo nastale škode. Državni zbor naj bi vlado tudi pozval, naj DZ seznani s predvidenimi stroški nadgradnje 25 oklepnikov 8X8.

Večina opozicijskih poslancev je izredno sejo zahtevala, ker je Erjavcu očitala, da je pri postopku nabave oklepnikov zavajal javnost. Izkazalo se je namreč, da država za 258 milijona evrov kupuje le 110 oklepnikov z vso predvideno konfiguracijo, in ne 135 kot je na začetku zagotavljal minister.

Anderlič: Ni jasno, kaj točno kupujemo in za kakšno ceno ter kdaj bomo to dobili

Kot je pojasnil Anderlič, v tem trenutku nimamo jasnih odgovorov, saj jih minister za obrambo Karl Erjavec ne želi podati. Tako ni jasno "kaj točno kupujemo in za kakšno ceno ter kdaj bomo to dobili". Ni mogoče izključiti dvomov, da gre za netransparenten nakup, obstajajo tudi resni sumi, da minister javnosti ne želi povedati vse resnice o nakupu. Obstajajo namreč velike razlike med dokumenti, ki so omogočali nakup, ter razpisno dokumentacijo in podpisano pogodbo.

Juri: Naložba ne bo služila svojemu namenu

Tudi po mnenju Aurelia Jurija (SD) postaja vse bolj jasno, da naložba ne bo služila svojemu namenu, da ne bo koristila pričakovanjem in potrebam davkoplačevalcev ter da bo ena od največjih odvečnih ali celo zgrešenih investicij v samostojni Sloveniji. Juri je spomnil na zagotovila obrambnega ministra, da predvideni znesek za nakup oklepnikov ne bo presežen, tudi po tem, ko so mediji s strokovnimi utemeljitvami v to podvomili.

Minister in koalicijski poslanci so na opozicijske očitke glede teh 25 vozil opozorili, da je do tega prišlo zaradi ciljev zveze Nato, ki so bili spremenjeni v tem času. Slovenska vojska je morala zato po njihovih besedah spremeniti tudi sestavo posameznih konfiguracij.

Erjavec znova zavrnil vse očitke

Erjavec je tako ponovno zavrnil vse opozicijske očitke glede postopka nabave oklepnikov finske. Pogodba o nakupu je sklenjena skladno s planskimi in razvojnimi dokumenti, z zakonom in s proračunskimi podlagami, je danes poslancem ponovno zagotovil Erjavec. Prav tako je ponovil, da javnosti in pristojnih parlamentarnih in drugih organov glede postopkov prodaje ni zavajal. Po njegovih besedah je pogodba izjemno pomembna za razvoj Slovenske vojske in za kredibilnost Slovenije v okviru zveze Nato. Ob tem pa predstavlja tudi veliko korist in priložnost za slovensko gospodarstvo.