DZ sprejel krovni romski zakon

Ljubljana- Poslanke in poslanci so s 50 glasovi za in nobenim proti sprejeli zakon o romski skupnosti. Krovni zakon predvsem določa posebne pravice do organiziranosti Romov na državni in lokalni ravni ter financiranje te organiziranosti. Zakon bo posegel tudi na področja bivalnih razmer v romskih naseljih, zaposlovanja ter vzgoje in izobraževanja.

Romska skupnost bo s tem zakonom dobila pravno-formalni status, ki bo urejal različna področja in bo hkrati pomenil tudi zapolnitev mednarodnih konvencij, ki jih je podpisala Slovenija. Slovenija pa bo s tem zakonom postala tudi prva država v Evropski uniji, ki bo imela zakon o romski skupnosti, ki bo "na nek način tudi svetilnik za vse ostale države", je ob drugi obravnavi zakona povedal direktor urada za narodnosti Stanko Baluh.

Romska skupnost nima položaja klasične narodne manjšine

Ob tem je poudaril, da romska skupnost nima položaja klasične narodne manjšine, kot jo pozna ustava, temveč gre za posebno skupnost ali manjšino, etnično skupnost, ki ima posebne antropološke, etnične in kulturne različnosti. "Gre za zagotovitev posebnega varstva, ki je v pravni teoriji znano kot tako imenovana pozitivna diskriminacija ali pozitivno varstvo."

Zakon med drugim predvideva ustanovitev sveta romske skupnosti, ki ga bo sestavljalo 21 članov, od tega 14 predstavnikov Zveze Romov Slovenije in sedem predstavnikov romskih skupnosti v svetih samoupravnih lokalnih skupnosti.

Naloge sveta so zlasti obravnavanje vprašanj, ki se nanašajo na interese, položaj in pravice romske skupnosti, dajanje predlogov in pobud pristojnim organom, spodbujanje dejavnosti za ohranjanje romskega jezika in kulture, spodbujanje in organiziranje kulturne, informativne, založniške in druge dejavnosti, pomembne za razvoj romske skupnosti, ter razvijanje in ohranjanje stikov z romskimi organizacijami v drugih državah.

Posebno vladno delovno telo

Zakon določa tudi, da za usklajeno uresničevanje posebnih pravic pripadnikov romske skupnosti vlada sprejme program ukrepov v sodelovanju s samoupravnimi lokalnimi skupnostmi in svetom romske skupnosti. Vlada v skladu s tem imenuje tudi posebno delovno telo, ki spremlja uresničevanje programa ukrepov. To telo je sestavljeno iz osmih predstavnikov državnih organov, štirih predstavnikov samoupravnih lokalnih skupnosti in iz štirih predstavnikov sveta romske skupnosti.

Besedilo zakona prav tako določa, da se v občinskem svetu občin, v katerih se v skladu z zakonom, ki ureja lokalno samoupravo, voli predstavnika romske skupnosti v mestni oziroma občinski svet, ustanovi posebno delovno telo za spremljanje položaja romske skupnosti, sestavljeno iz najmanj šestih članov.

Nov zakon o prostorskem načrtovanju

Državni zbor je redno marčevsko zasedanje zaključil s sprejemom zakona o prostorskem načrtovanju, po katerem bodo občine, država in pokrajine lahko v razumnem roku in v okviru sprejemljivih sredstev pripravile prostorske dokumente, ki bodo omogočali skladen prostorski in gospodarski razvoj. Ker so poslanci zakon v vseh obravnavah dodobra spremenili, so ga danes na predlog vlade popravili še z nekaterimi uskladitvenimi dopolnili. Za novi zakon je glasovalo 42, proti pa 24 poslank in poslancev.

Novi zakon bo sicer omogočil, da bodo občine, država in pokrajine lahko v razumnem roku in v okviru sprejemljivih sredstev pripravile prostorske dokumente, ki bodo omogočali skladen prostorski in gospodarski razvoj.

Glavni namen zakona je po besedah ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika odprava slabosti in nekaterih pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene pri izvajanju veljavnega zakona o urejanju prostora. "Istočasno smo želeli nadgraditi in jasneje urediti področje opremljanja stavbnih zemljišč, ki je s prostorskim načrtovanjem tesno povezano," je pojasnil minister.