DZ sprejel poročilo nadzorne komisije

Ljubljana - Poslanke in poslanci so soglasno sprejeli poročilo komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb za lansko leto. Ob tem so vladi naložili, naj skupaj z vrhovnim državnim tožilstvom in policijo uskladi oz. odpravi nejasno pravno podlago za njuno (so)delovanje.

Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je dokončno poročilo o svojem delu v lanskem letu pripravila 6. julija. Gre za obsežno poročilo na 80 straneh z oznako tajnosti, zato je DZ o njem razpravljal brez navzočnosti javnosti. Ker je komisija pri svojem delu naletela na slabo sodelovanje med tožilstvom in policijo, je državni zbor vladi naložil, da skupaj z vrhovnim državnim tožilstvom in policijo uskladi oz. odpravi nejasno pravno podlago ter zagotovi ustrezne pogoje za delovanje obeh institucij.

Po navedbah vrhovnega državnega tožilstva se je namreč večkrat dogajalo, da prikritih preiskovalnih ukrepov, ki jih je usmerjalo državno tožilstvo, policija sploh ni izvajala. Za učinkovito odkrivanje hujše kriminalitete je zato treba odpraviti nejasne določbe zakona o kazenskem postopku, ki govori o usmerjanju dela policije s strani državnih tožilcev.

Zaradi slabega sodelovanje med policijo in tožilstvom in slabo pravno podlago so se po mnenju komisije dogajali tudi primeri, kakršen je Silvo Plut, ki bi ga bilo mogoče preprečiti. Sicer pa so komisijo presenetile navedbe državnega tožilstva, da je policija nekatere odrejene prikrite preiskovalne ukrepe opustila zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. V letu 2005 komisija namreč ni bila opozorjena, da katera izmed služb ne bi imela dovolj sredstev za opravljanje nalog, ki jim jih nalaga zakon.

Sodelovanje bi lahko bilo tudi boljše

Komisija sicer v poročilu ugotavlja, da je bilo sodelovanje z nadzorovanimi službami zadovoljivo, prihajalo pa je tudi do primerov, ko bi bilo lahko sodelovanje boljše. Tako je prihajalo do zapletov pri nadzorih, težav pri pridobivanju informacij in dokumentov, znani pa so tudi primeri, ko komisija nadzora ni mogla opraviti.

Nadzorna komisija se je v lanskem letu ukvarjala tudi s preiskovanjem trgovine z orožjem. Vendar pa na podlagi odgovorov, ki jih je komisija prejela od obrambnega ministrstva in vlade, še vedno ni pojasnjeno vprašanje višine gotovinskega plačila pri trgovini z orožjem. Ker pristojne službe komisiji posredujejo le že znana dejstva, še vedno ostaja odprto vprašanje, koliko je bilo celotne gotovine od prodaje orožja ter koliko je bilo porabljene. Komisija zato z omenjeno nalogo nadaljuje tudi v tem letu.