DZ: Vzrok za inflacijo na strani ponudbe

Državni zbor je po dobrih desetih urah razprave o problematiki visoke inflacije ocenil, da fiskalna politika v letu 2007 ni bila vzrok slovenske inflacije.

Objavljeno
14. februar 2008 23.02
Dr. Peter Groznik
Ljubljana – Ljubljana – DZ je po dobrih desetih urah razprave o problematiki visoke inflacije ocenil, da fiskalna politika v letu 2007 ni bila vzrok slovenske inflacije. Javnofinančna politika je bila namreč lani restriktivno naravnana, inflacija pa je imela vzrok na ponudbeni strani.

Primarni izvor inflacije je v velikem ponudbenem šoku svetovne rasti cen kmetijskih proizvodov in hrane ter nafte, je ugotovil DZ, to pa je navzočim na seji povedal tudi finančni minister Andrej Bajuk.

K razmeroma višji rasti cen živilskih proizvodov v Sloveniji kot v drugih državah območja evra je poleg tega po oceni državnega zbora prispevala premajhna konkurenca v predelovalni in zlasti trgovinski dejavnosti. Trije največji trgovci v ponudbi živilskih proizvodov namreč skupaj obvladujejo 90 odstotkov slovenskega trga, je bilo slišati v razpravi.

DZ je tako na predlog poslanskih skupin treh vladnih strank vlado pozval, naj zagotovi učinkovito izvajanje ukrepov politike konkurence. Urad RS za varstvo konkurence in Agencija za trg vrednostnih papirjev pa naj dosledno izvajata ukrepe za vzpostavljanje potrebne konkurence in preprečevanje nekonkurenčnih dogovorov v predelovalno-trgovski verigi.

DZ je poleg tega vlado pozval še k izvajanju restriktivne proračunske politike, spodbujanju proračunskih uporabnikov k varčevanju ter pripravi rebalansa letošnjega državnega proračuna. Slednje je sicer predlagala tudi opozicija, vendar takšnega, da bo zniževal strukturni primanjkljaj, kar pa ni bilo deležno podpore večine.

Vlada naj tudi dosledno uresničuje konec leta 2007 sprejeti načrt uravnavanja reguliranih cen za leti 2008 in 2009, socialni partnerji pa še naprej v strpnem dialogu prispevajo k takemu oblikovanju plačne politike, ki ne bo spodbujala inflacije in dodatnih inflacijskih pričakovanj.

Državni zbor je poleg tega še ocenil, da so bili dosedanji ukrepi, sprejeti za blaženje posledic inflacije pri socialno šibkejših, primerni.

Sklic izredne seje o inflaciji je predlagalo pet poslanskih skupin opozicijskih strank, kjer menijo, da bi morala vlada v sodelovanju s socialnimi partnerji in Banko Slovenije takoj pripraviti temeljit načrt protiinflacijskih ukrepov. Vendar večina navzočih na seji tega predloga ni podprla, tako kot tudi ne ostalih predlogov opozicije, med njimi takojšnje odprave davka na izplačane plače.

V opozciji so bili kritični do odziva vlade

Vlada se ob visoki rasti cen v zadnjem obdobju ni ustrezno odzvala, so bili kritični predstavniki opozicijskih poslanskih skupin na današnji izredni seji DZ, posvečeni problematiki inflacije. Vladi so predlagali pripravo temeljitega protiinflacijskega programa, nasprotno so v poslanskih skupinah vladnih strank ugotavljali, da to ni potrebno.

Milan Petek (LDS) je priznal, da je vlada pripravila ukrepe, ki blažijo posledice visoke inflacije, vendar opozoril, da pa ni pripravila protiinfalcijskih ukrepov. "Iz zimskega spanca se je zbudil tudi urad za varstvo konkurence," ki pa po Petkovih besedah deluje prej zmedeno in ne kot resen avtoritativni organ.

Če vlada tudi po današnji seji ne bo naredila ničesar proti visoki inflaciji, se bo po Petkovem mnenju "zlobnežem" verjetno porodilo razmišljanje, ali morda tega ne dela namenoma, ker je spoznala, da nima nobenih možnosti za nadaljevanje mandata in je sklenila otežiti položaj naslednji vladi. "Upamo, da temu ni tako in da je anemičnost zgolj posledica neznanja," je dejal.

Ciril Testen (NSi) je nasprotno opozoril na ugodne makroekonomske kazalce, ki jih je Slovenija zabeležila v letu 2007. Edini problem je inflacija, ki pa je širši svetovni problem in po mnenju poslanske skupine NSi izvira iz visoke gospodarske rasti, ki jo je zaznati v celotnem svetovnem gospodarstvu. V Sloveniji je problem inflacije še toliko večji, ker sovpada s prevzemom evra, je dejal Testen ter opozoril še na pomanjkanje konkurence na slovenskem trgu.

Temeljni razlog za dvig cen v Sloveniji je v dvigu cen hrane in nafte, je ugotovil Srečko Hvauc (SDS). Slovenija pa ima po njegovih besedah tudi neke notranje vzroke za inflacijo. In sicer so ti posledica trdne sestave in nezadostne konkurence v verigi pridelava - predelava - trgovina s hrano. Torej so slovenske razmere v živilsko predelovalni industriji in trgovini tisti dejavnik, ki je povzročil v Sloveniji višjo rast cen kot v ostalih državah EU, je povzel. Veliki trgovci izrabljajo svoj dominantni položaj, malih trgovcev pa v Sloveniji praktično tako ni več, je dejal.

Po mnenju Jakoba Presečnika (SLS) je treba na vzroke inflacije in možne ukrepe gledati precej širše, kot pa le sprejeti razlago, da je zanjo kriva rast cen hrane in energentov. Na inflacijo je treba gledati bolj celovito in po njegovih besedah je mogoče slovensko inflacijo pripisati predvsem naslednjih vzrokom: rasti cen hrane in energentov na tujih trgih, prevzemu evra, visokemu povpraševanju ter tržni strukturi.

Večji pospešek cen v Sloveniji v primerjavi s članicami območja evra pa je predvsem v pomanjkanju konkurence v verigi pridelava - predelava - prodaja hrane, je dejal tudi Presečnik. Ob tem v SLS poudarjajo, da sta za stabilnost cen odgovorna tako vlada kot Banka Slovenija. "Banka Slovenije mora nujno prevzeti svoj del odgovornosti za stabilnost cen," je poudaril.

Vili Rezman (DeSUS) je bil kritičen do sklepov, ki jih je za sprejem na izredni seji DZ predlagala opozicija, prav tako se ni v celoti strinjal s predlogi sklepov, ki so jih pripravili v poslanskih skupinah treh vladnih strank. Kot je pojasnil, so namreč preveč usmerjeni v spremljanje dogajanja. "Zgolj za spremljanje pa mi nismo," je dejal.

V poslanski skupini DeSUS se strinjajo, da je večina vzrokov za inflacijo zunanjih, vendar menijo da bi vlada kljub temu lahko ukrepala. Zato jo pozivajo, kot je dejal Rezman, naj pripravi ustrezne ukrepe.

Tudi v poslanski skupini Zares po besedah Mateja Lahovnika ne zanikajo, da so vzroki za inflacijo tudi zunanji. Vendar pa se ti zunanji šoki prevajajo v maloprodajne cene bistveno bolj kot v drugih državah, zato bi Lahovnik pričakoval, da se bo vlada odzvala z ustrezno ekonomsko politiko in pripravila ukrepe, česar pa ni storila. Sam bi pričakoval predvsem bolj restriktivno javnofinančno politiko, je dejal.

Zmago Jelinčič (SNS) pričakuje, da bo vlada stopila na prste tistim, ki so neupravičeno na hitro obogateli. Zagotovo pa je treba narediti eno stvar, in sicer zagotoviti udeležbo delavcev pri dobičku. S tem bi po Jelinčičevih besedah "preprečili, da bi gospodje vse basali v svoje malhe". Kako to delajo trgovci, je evidentno, je dejal ter opozoril na visoke marže. Vlada bi morala ne glede na zahteve EU določili maksimalne marže, je predlagal.

Sašo Peče (nepovezani) je ocenil, da je 6,4-odstotna inflacija, kot jo beleži Slovenija, zaskrbljujoča. Dejstvo je, da imamo mnogo višjo inflacijo kot v EU, je dejal ter navedel izračune Evropske centralne banke, po katerih naj bi razmere na svetovnih trgih vplivale na slovensko inflacijo le v 20-odstotnem deležu. Preostalih 80 odstotkov inflacije smo omogočili sami z našo neresnostjo, je dejal Peče.

Za inflacijo niso krivi delavci ali trgovci, temveč mora nase prevzeti večji del odgovornosti tudi vlada, je poudaril Dušan Kumer (SD). A ravno vlada v zadnjih mesecih prosi delavce, ki so za inflacijo najmanj krivi, naj se na inflacijo ne odzivajo z zahtevami po višjih plačah. Če že to prosi delavce, potem naj tudi sama stori kar lahko, da iz družinskih proračunov ne bo potrebno plačevati več za storitve iz t.i. paketa nadzorovanih cen, je pozval.

Bajuk: Slovenija ni na pragu katastrofe

Slovenija še zdaleč ni na pragu katastrofe, je na izredni seji DZ o problematiki visoke inflacije ocenil finančni minister Andrej Bajuk. Res se soočamo z inflacijo, vendar jo je mogoče v pretežni meri pojasniti z izrednim dvigom cen hrane ter nafte in naftnih derivatov, je dejal.

Potem ko je javnofinačni primanjkljaj leta 2000 znašal 3,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) in se leto pozneje še zvišal, pa se je leta 2005 znižal na 1,5 odstotka BDP in leta 2006 na 1,2 odstotka BDP, lani pa je Slovenija po prvih ocenah že zabeležila javnofinančni presežek v višini 0,1 do 0,2 odstotka BDP, je nanizal Bajuk. "To je to tragično delovanje vlade, o katerem smo danes slišali tako goreče govore," je dejal.

Rast plač zaostaja za rastjo produktivnosti, in sicer tako v javnem kot zasebnem sektorju, je zatrdil Bajuk. Ob tem je spomnil na dogovor o rasti plač v javnem sektorju, s katerim pa rast plač prav tako ne bo dosegla rasti produktivnosti. V zasebnem sektorju se pogajanja še nadaljuje, vendar Bajuk tudi tam pričakuje, da bo prevladala zdrava pamet.

Bajuk je zatrdil, da vzrok za visoko inflacijo ni v povečanju potrošnje, saj gospodinjstva niso povečala porabe, prav tako ne vlada. Tudi nadzorovane cene so se zviševale počasneje od celotne rasti cen, res pa so se v zadnjih treh mesecih nekatere od njih povišale. Vendar gre za izjemne primere, kjer je v preteklosti veljala prestroga politika glede njihovega oblikovanja, je pojasnil Bajuk.

O izgubi konkurenčnosti slovenskega gospodarstva zaradi visoke rasti cen je po Bajukovih besedah še preuranjeno govoriti. Spomnil je na visoko rast izvoza v letu ter ugotovil, da je Slovenija ena od štirih držav območja evra, ki so lani konkurenčnost povečale.

Medtem ko so se cene hrane pri proizvajalcih lani v Sloveniji zvišale za deset odstotkov, pa so se v trgovinah kar za 15,4 odstotka, je opozoril Bajuk. V ostalem območju evra se to ni zgodilo, saj so trgovci deloma kompenzirali rast cen pri proizvajalcih, tako da je bila tam rast cen v maloprodaji nižja kot pri proizvajalcih. "Problemi pomanjkanja prave konkurence so torej več kot očitni," je dejal Bajuk.

Vizjak: Vlada protiinflacijske ukrepe že izvaja

Vlada se po besedah ministra za gospodarstvo Andrej Vizjaka zaveda težav, ki jih predstavlja visoka inflacija za ljudi z najnižjimi dohodki. Protiinfacijski ukrepi vlade se izvajajo vseskozi, je Vizjak zagotovil na izredni seji DZ o inflaciji ter dodal, da jih želijo še okrepiti.

Opozarjanje, da vlada nima protiinflacijskega programa, ima po Vizjakovih besedah namen le ustvarjati zmedo. S takimi izjavami se ustvarjajo tudi inflacijska pričakovanja. In to krepi inflacijo. To pa je slabo, je dejal.

Vizjak je zagotovil, da je vlada že vseskozi sprejemala ukrepe za učinkovito izvajanje politike konkurence, s čimer naj bi zagotovili, da bi se šoki, ki prihajajo k nam iz mednarodnega okolja, kar najmanj odsevali v dvigu maloprodajnih cen. Urad RS za varstvo konkurence je že začel s številnimi aktivnostmi, je dejal ter spomnil na uvedbo postopka, s katerim naj bi ugotovili morebitne kršitve pravil konkurence s strani trgovskih družb in dobaviteljev.

Vlada bo še naprej nadaljevala z restriktivno politiko nadzorovanih cen, tako da te ne bodo prispevale k inflaciji, je zatrdil Vizjak. Letos naj bi se te cene ne zvišale za več kot 0,35 odstotka, prihodnje leto pa ne več kot za 0,34 odstotka.

Vizjak je še napovedal, da bodo na ministrstvu spremljali cene pri trgovcih ter z ugotovitvami seznanjali javnost, prav tako bo tržni inšpektorat nadaljeval z nadzorom v trgovinah.

Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman je spomnila na nekatere ukrepe, ki jih je vlada sprejela za ublažitev posledic visoke rasti cen na socialno šibke. Med drugim so se zvišali varstveni in otroški dodatki, prav tako so se od lanske jeseni že dvakrat zvišale republiške štipendije, je dejala.