Džamija, nasvidenje na otvoritvi!

Temeljni kamen za džamijo je položen: med Šiško in Bežigrad, kjer bo stala čez tri leta, se je zgrnilo na tisoče muslimanov.

Objavljeno
15. september 2013 01.53
Helena Kocmur, Nedelo
Helena Kocmur, Nedelo

Več tisoč muslimanskih vernikov iz vse Slovenije in tujine se je po več kot štirih desetletjih prizadevanja za džamijo v Ljubljani včeraj zbralo na prireditvi ob simboličnem polaganju temeljnega kamna zanjo.

Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki državne in lokalne oblasti ter tuji gostje, z nekaj deset avtobusi pa so iz vse Slovenije in tujine pripotovali tudi številni pripadniki islamske verske skupnosti pri nas.

Več tisoč muslimanskih vernikov iz vse Slovenije in tujine se je po več kot štirih desetletjih prizadevanja za džamijo v Ljubljani včeraj zbralo na prireditvi ob simboličnem polaganju temeljnega kamna zanjo. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki državne in lokalne oblasti ter tuji gostje, z nekaj deset avtobusi pa so iz vse Slovenije in tujine pripotovali številni pripadniki islamske verske skupnosti.

Prireditev na prostoru med Parmovo in Kurilniško ulico, kjer naj bi se še pred zimo začela gradnja islamskega kulturnega centra – končan naj bi bil v približno treh letih –, je trajala dobri dve uri, povezoval jo je televizijski voditelj Boštjan Romih. Slavnost je začel pevski zbor iz Sarajeva s petjem ilahij, Alahu posvečenih pesmi, prvi pa je množico nagovoril mufti Nedžad Grabus, ki si je za postavitev džamije prizadeval vse od začetka svojega mandata leta 2006, ko je tudi prišel v Slovenijo. Grabus je včeraj potrdil, da so vendarle dobili pričakovano gradbeno dovoljenje. Za pomoč in podporo se je v svojem nagovoru najprej zahvalil ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću pa tudi nekdanjemu predsedniku Slovenije Danilu Türku, ki je pred leti z diplomatskimi stiki navezal most med islamsko skupnostjo v Sloveniji in Katarjem. Brez denarne pomoči, ki priteka iz emirata Katar, ne bi mogli poravnati dolgov za zemljišče in plačati vse zahtevne dokumentacije, je dejal Grabus. Iz Katarja naj bi islamska skupnost v Sloveniji prejela približno 70 odstotkov denarja za gradnjo – ta naj bi stala najmanj 12 milijonov evrov. Tako je imel Katar tudi odločilno besedo pri izbiri najboljšega arhitekturnega predloga za islamski kulturni center in včeraj se je slovesnosti udeležila tudi katarska delegacija. Pri polaganju temeljnega kamna so bili sicer poleg uglednih predstavnikov Slovenije navzoči tudi gostje iz Bosne in Hercegovine (član predsedstva BiH Bakir Izetbegović), iz Saudske Arabije, Turčije in nekaterih drugih evropskih držav.

Kot je v nagovoru poudaril Grabus, so verski objekti izraz skupnosti vernikov in njihovega prizadevanja, da ostanejo dostojanstveni in ohranjajo harmonijo v družbi. Bodoči islamski kulturni center, ki ga je označil za »skupno dobro«, bo po njegovih besedah namenjen razvijanju izobraževalnih in kulturnih vsebin, kar je pomembno za vzgojo otrok.

»Ljubljana je danes postala najlepše mesto na svetu,« se je strinjal z ljubljanskim županom Jankovićem, ki je današnji dan označil za dan ponosa in sreče za Ljubljano, ki tako dokazuje, da je odprto, strpno in solidarno mesto. »Danes je dan zmage,« je dejal Janković, ponosen, da se je spomladi vseh 44 mestnih svetnikov izreklo za gradnjo islamskega kulturnega centra. Odprtje je napovedal za leto 2015. V svojem slogu je besedo oziroma pesem predal znamenitemu folk pevcu iz BiH, »enemu in edinemu« Halidu Bešiću, in tako znova požel ovacije. »Zoki, Zoki,« so vzklikali zbrani verniki.

Poleg predstavnikov Evangeličanske cerkve na Slovenskem, Srbske pravoslavne cerkve in judovske skupnosti se je prireditve udeležil tudi predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Glavan, ki je v nagovoru dejal, da bodo muslimani s svojim hramom molitve in kulture dobili na simbolni ravni tudi stalno mesto v Sloveniji. To, da bo islamska skupnost dobila svoj center, je po njegovih besedah pomemben kazalnik demokratičnosti in strpnosti, zaželel pa si je, da bi tudi kristjani v islamskih deželah doživljali enake pravice.

Nasvidenje čez dobro leto

Tudi po mnenju predsednice vlade je danes velik trenutek za islamsko skupnost v Sloveniji in državo Slovenijo. Tako kot nekateri drugi govorniki je poudarila, da ima vsaka veroizpoved pravico do svojega prostora za opravljanje molitev, ki ga muslimani pri nas doslej niso imeli. Kot je poudarila, Evropa brez islama ne bi bila to, kar je – raznolika in bogata celina. Z džamijo slovenska prestolnica po besedah premierke postaja »pravo odprto in pluralno evropsko mesto«. Z novo džamijo ne bodo izpolnjene le ustavne pravice, temveč bo mestu in državi dala poseben čar, je še dejala Bratuškova. Napovedala je »konec ksenofobne politike zadnjih dvajsetih let« in odprtje islamskega kulturnega centra »čez dobro leto«.

Zgradili ga bodo na dobrih 11.000 kvadratnih metrov velikem zemljišču, obsegal bo dvanajst metrov visok glavni objekt, 24 metrov visoko molilnico in 40 metrov visok minaret. V sklopu objekta bodo tudi knjižnica, učilnice, športna dvorana in družabni prostori.

Končno izpolnjena obveza in obljuba

Minister za obrambo Roman Jakič je za Nedelo dejal: »Temeljni kamen za islamski verski center je bil na naših srcih 44 let in danes je končno pristal tam, kjer je njegovo mesto. Veselim se, da sta Ljubljana in Slovenija končno izpolnili obvezo do vseh svojih verskih skupnosti in obljubo, zapisano v ustavi. Zelo sem vesel, še bolj pa bom vesel, ko bo džamija res odprta.« Na vprašanje, kako komentira nekatere pomisleke zaradi financiranja iz Katarja, pa je odgovoril: »Muslimanska skupnost zmore in je sama začela zbirati denar, razliko do polne cene je pokril Katar. Menim, da je to prav, saj Katar pomaga tudi drugim islamskim skupnostim – kot veste, so pomagali graditi džamijo na Reki, pomagajo obnavljati knjižnico v Sarajevu ... Seveda pa tudi sama džamija pomeni boljše odnose z muslimanskim svetom, saj mnoge tuje delegacije, ki so prišle v Slovenijo, niso mogle izvajati verskih obredov v primernem hramu. Tudi to je eden od kamenčkov v mozaiku, ki kažejo, da je to korak v pravo smer.«

Abdija Lelić (63) je pripotoval iz Kopra, kjer je, kot pravi, približno 6000 pripadnikov islamske verske skupnosti. »Ta temeljni kamen smo čakali veliko let, zelo veseli smo, da smo vendarle dočakali ta veliki dan. V Kopru smo sicer najeli neki objekt, kjer lahko izvajamo obrede, ljubljanski kulturni center pa bo namenjen vsem muslimanom v Sloveniji. V njem bo vse, kar potrebujemo. Za nas, Bošnjake, je to zelo pomembno. Tu sem že 40 let, končno bomo lahko opravljali svoje verske obrede, kot je treba, bajram bomo lahko obhajali tako, kot se spodobi, in ne v nekakšnih najetih dvoranah.«

Skupina štirih dijakov in študentov iz Ljubljane (od 18 do 23 let): »Gradnja verskega kulturnega centra za nas pomeni predvsem enakopravnost z drugimi verskimi skupnostmi v državi. Upamo, da bodo tja prihajali številni mladi, ne glede na versko pripadnost. Želimo si, da bi bil to prostor, kjer se bomo lahko družili,« je dejala 23-letna Husmira.